Avgust Čerenak se je rodil 8. 8. 1940 v hribovitem naselju Hudinja nad Vitanjem. Kasneje se je njegova družina preselila na Štolnarjev hrib v Vojniku, kar je posebej zaznamovalo Avgustovo življenje. Zaposlil se je v tovarni EMO Celje, kjer je dočakal upokojitev. Bil je blizu gasilskemu domu in je zelo kmalu začel spoznavati gasilsko življenje. Leta 1954 je doživel poplavo, ki je usodno zajela vojniški trg. Zaradi katastrofalnih razmer je manjkalo ljudi, zato so si gasilci pomagali s fantiči. Osnovnošolec Gusti jim je več dni pomagal pri reševanju pohištva ter drugih predmetov iz stanovanj.

Avgust Čerenak je svoje spomine takole zapisal za Bilten PGD Vojnik, ki naj bi izšel leta 2020, ob 140- letnici delovanja društva.

''140 let obstoja gasilske organizacije v Vojniku je veliko, saj je bil v tem času rešen marsikateri prebivalec Vojnika ali okolice in marsikateri dom. A za to se lahko zahvalimo gasilcem, tako tistim, ki so ustanovili Prostovoljno požarno brambo, kot vsem tistim, ki so aktivno delovali in s svojim požrtvovalnim delom gradili zaupanje, spoštovanje in čut za pripadnost.

Sam se spominjam leta 1954, ko je Vojnik zajela katastrofalna poplava in sem takrat kot 14-letnik pomagal gasilcem, saj je primanjkovalo gasilcev. Bilo je zelo hudo in takrat sem začutil, da je moje delo v gasilskih vrstah, kamor so me povabili. Po 74 letih ustanovitve Prostovoljne požarne brambe v Vojniku sem postal član Gasilskega društva Vojnik. Čez dve leti sem že sodeloval v gašenju hudega požara. V Medvodah sem opravil gasilsko šolo in postal nižji gasilski častnik. Že takrat je bilo potrebno znanje, ki smo ga morali za uspešno delo neprestano nadgrajevati. S 23. letom sem postal poveljnik Gasilskega društva Vojnik, kar je bilo odgovorno mesto, a trajalo je 35 let, do leta 1998.

Osemnajst let sem bil poveljnik gasilskega sektorja Sever, ki je nekoč povezoval kar enajst gasilskih društev, vse od Ljubečne do Šmartnega v Rožni dolini ter Dobrne. Kot vodja sektorja, med tremi takratnimi največjega, sem organiziral skupne vaje in tečaje za vseh enajst društev. Bil sem na čelu intervencij tako v Vojniku kot v sektorju. V obeh funkcijah sem sodeloval v gašenju mnogih požarov, od običajnih do velikih industrijskih. Sodeloval sem pri reševanju ljudi in premoženja v požarih in naravnih nesrečah.

Po 66 letih dela v gasilskih vrstah imam v spominu mnoge žalostne, a tudi vesele dogodke. Najlepše je bilo, ko smo lahko pomagali, ko smo lahko preprečili nevarnosti. Vseskozi je bilo najpomembnejše dobro sodelovanje tako med gasilci kot s krajani.

Ponosen sem na napredek Prostovoljnega gasilskega društva Vojnik. Vsem gasilcem polagam na srce, da naj skrbijo za izobraževanje in telesno pripravljenost, naj bodo razumevajoči drug do drugega in vseh tistih, ki se znajdejo v nesreči, naj spoštujejo delo predhodnikov, ki so naredili marsikaj v razvoju društva, saj brez preteklosti ne bi bilo takšne sedanjosti, kot je. Kot predsednik komisije za delo s starejšimi gasilci vem, da je bilo delo teh ljudi prav tako prežeto z odgovornostjo, z ljubeznijo do sočloveka, s spoštovanjem do ljudi, živali, premoženja, narave … Vesel sem, da sem član tako kvalitetnega društva in želim mu še veliko uspehov pri delu, ki postaja tudi čedalje bolj nevarno.''

To so njegove besede in njegove želje. Avgust se je izobraževal in na koncu postal višji gasilski častnik II. stopnje, poleg tega je opravil tečaje za strojnika leta 1950, za reševalca ob nesrečah z nevarnimi snovmi 1983 in za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin leta 1994. Z veseljem je vabil med gasilce nove člane. Svoje znanje je predajal otrokom in članom. Do 13. aprila 2023 je bil član Upravnega odbora in predsednik komisije za delo s starejšimi gasilci v Gasilski zvezi Vojnik-Dobrna. V PGD Vojnik je bil na čelu veteranov in član Upravnega odbora društva prav tako do marca 2023. Veteransko desetino je strokovno pripravljal na različna tekmovanja.

Za svoje neumorno delo je prejel Priznanje gasilske zveze II. In I. stopnje, Gasilsko plamenico III., II. In I. stopnje, Gasilsko odlikovanje III., II. In I. stopnje, Značko za dolgoletno delo 70 let, Značko za delo v operativi - 30 let, Odlikovanje Vatrogasnega saveza II. stopnje, Odlikovanje za posebne zasluge in Plaketo veterana.

Leta 2004 mu je Občina Vojnik za njegovo dolgoletno odlično delo v gasilskih vrstah, dobro sodelovanje s krajani in pomoč podelila najvišje občinsko priznanje, Zlati grb občine Vojnik.

Avgust je 23. septembra 2010 prejel Listino o častnem članstvu – postal je častni poveljnik PGD Vojnik.

24. aprila 2012 je prejel drugo najvišje državno gasilsko priznanje ''Kipec gasilca'', ki ga za vseživljenjsko delo podeljuje Gasilska zveza Slovenije.

Vedno dobro sodeloval z ostalimi gasilskimi in drugimi društvi v kraju, s šolo in šolskim društvom Mladi gasilec, z občino in župnijo. Zelo je bil pozoren do gasilcev pobratenega gasilskega društva Dragomlja vas. Pomagal je pri organizaciji prevoza pitne vode. Bil je dežurni gasilec v domu, saj je tu stanoval s svojo družino, in ljudje so vedeli, na koga se lahko obrnejo, da bodo dobili pomoč ali nasvet.

Zaradi njegove povezanosti z gasilci je postala uspešna gasilka njegova Mimica, prav tako pa je z gasilstvom okužil sina Matjaža. Družina in gasilci, to sta bili dve njegovi veliki ljubezni.

Bil je prijazen do krajanov, njegova značilnost je bila, da je vsakega pozdravil z besedo ali z roko, tudi ko se je peljal z avtom. Po upokojitvi se je vsak dan odpravil na sprehod po Vojniku, kjer se je srečeval s prijatelji, se ustavil na kavici, kozarčku vina ali sladoledu v katerem od vojniških gostinskih prostorov, kjer je poklepetal z znanci in prijatelji. A do konca je ostal gasilec.

Avgust Čerenak bo v srcih svojih domačih, gasilcev in mnogih krajanov in občanov ostal zapisan še nešteto let. Hvala mu za vse!

Tekst: Milena Jurgec
Foto: osebni arhiv