Petek, 13. novembra, se je prevesil v drugo polovico dneva. Kot že mnogokrat letos smo bili preko medijev deležni slabih novic, ki nam jih prinaša virus Covid. Zopet sledi zapiranje države in ustavitev že tako okrnjenega javnega življenja. Nehote pomislim, zakaj se nam to dogaja, in vedno znova in znova me prešine misel, da očitno že z nekim namenom. Ne vem… Kot da slabih novic še ni bilo konec, nas presune žalostna vest, da je po dolgotrajni bolezni in pešanju zdravja prenehalo biti srce našemu rojaku, Vojničanu Janku Čretniku … Pa zakaj? Zakaj si nas zapustil tako mlad, star komaj 63 let? Toliko, spoštovani in dragi Janko, je bilo še neizrečenega in povedanega, toda ti si odšel. Odšel tako rekoč brez slovesa.
Nehote se mi utrinjajo spomini, ki si jih pustil. Zato mi naj bralci ne zamerijo, da jih delim nekaj z vami. Nisi bil rojen Vojničan. Starša sta zgradila hišo v Vojniku na začetku Preložnikove ulice in lahko rečem, da si kot srednješolec za vojniško mladino takoj postal »car«. Zaradi tvoje izjemne nadarjenosti, računalniške in tehnične opremljenosti si nas v »stari telovadnici«, sedaj Squash Vojnik, vsako soboto razvajal z glasbo in light showi kot disco jokey. Bil si nepogrešljiv, saj si vrtel znano slovensko in tujo glasbo, o kateri smo v tistih poznih sedemdesetih letih bolj malo vedeli. Na teh plesih so se stkala močna prijateljstva, najstniške ljubezni. Takrat se še nismo zavedali, kako lepo smo se imeli. Bil si nepogrešljiv kot postavljalec ozvočenja na takrat tako popularnih proslavah in prireditvah v »socialističnih« časih. Ko so najstniška leta ustvarila prostor za zrelejše obdobje, se tvoje delo ni končalo in skupaj s partnerjem sta odprla dejavnost Videoteke in Vojničani smo bili deležni s pomočjo video kaset, gledanja in uživanja ob znanih svetovnih, predvsem ameriških filmih, filmskih igralcev in prečudovitih Disneyjevih risank. Janko, hvala, da smo bili s tvojo nesebično pomočjo po dolgem času Vojničani deležni ogleda kinopredstav v Kulturnem domu v Vojniku in da so naši osnovnošolski otroci imeli tudi na razpolago kino abonma v dopoldanskem času.
Toda tvoji cilji in podjetniška žilica ti nista dala miru, saj si se začel spogledovati s filmsko industrijo in leta 1990 ustanovil podjetje Cenex, v letu 1996 pa še hčerinsko podjetje Fivia. Podjetji Cenex in Fivia sta dve družinski podjetji, ki že vrsto let uspešno krmarita v svetovni filmski industriji. V času zastopanja velikih imen filmskega sveta sta na platna slovenskih kinematografov družbi pospremili filme: Levji kralj, Pirati s Karibov, Princesa in žabec idr. Janko je bil neumoren pobudnik in organizator dogodka, ki se še vedno odvija v Piranu – Festival evropskega in mediteranskega filma.
Za področje podjetništva in prepoznavnosti Vojnika v Sloveniji in tujini sta družbi v letu 2005 prejeli tudi bronasti vojniški grb. Nekoč si dejal: »Filmska industrija je dejavnost, kjer moraš biti nenehno prisoten in slediti novostim na trgu, kar od človeka zahteva nenehno delo in poznavanje.« Tvoja neizmerna energija in neizmerna volja do dela sta našla prostor tudi v novem poslovnem izzivu, saj sta z ženo Branko novo priložnost izkoristila tudi kot solastnika sodobnega medicinskega centra dvorca Lanovž, ki je v letu 2018 odprl svoja vrata v Celju.
Toda čeprav je tvoja dejavnost segala izven evropskih meja in je tvoje delo zahtevalo mnogo potovanj, stikov z znanimi filmskimi umetniki, nikoli nisi pozabil na Vojnik in Vojničane. Skupaj z ženo Branko sta neumorno s svojimi finančnimi prispevki podpirala društva in organizacije v Vojniku in okolici, odzvala sta se na vse humanitarne akcije. S ponosom, kolikor ti je čas dopuščal, si se udeleževal občinskih prireditev in nas bogatil s svojo prisotnostjo in družbo. Radi smo bili v tvoji družbi, saj si bil kritičen in pronicljiv sogovornik. Iz tvojih oči sta izžarevala dobrota in čut za sočloveka.
Bil si ljubitelj pesmi, še posebej si imel rad dalmatinske pesmi, zato še ti posebno hvaležnost za vse prejete donacije in finančna sredstva izrekajo fantje Vokalne skupine In spiritu, ki si jih tako rad in z velikim veseljem poslušal. Z globokim spoštovanjem so prepevali na družinskih slavjih. Žal ti ob tvojem zadnjem slovesu ne bodo mogli zapeti tvoje najljubše pesmi. Pa vendar ti obljubljajo, da bodo v spomin in čast tebi in dragi družini še zapeli v tvojem lepem domu, ki si ga ustvaril.
Družinska hiša v Preložnikovi ulici 1 v Vojniku bo brez tebe prazna. Neizmerno te bo pogrešala tvoja žena Branka, ki je neumorno in z veliko mero ljubezni in predanosti bdela nad tvojim zdravjem in te opogumljala. Tvoja sinova Janko ml. in Robert bosta, čeprav nadaljujeta tvoje delo, pogrešala očeta in vemo, da bosta imela še mnogo vprašanj, na katera bi lahko odgovoril samo ti, ki si veliko prekmalu odšel. Pogrešali te bomo Vojničani, pogrešali te bomo prijatelji, ki smo neizmerno hvaležni da smo skupaj prehodili del življenja. Ohranili te bomo v spoštljivem spominu.
Dragi Janko, odhajaš tja, kjer tišina šepeta. Počivaj v miru.
Vida Podergajs
Foto: Katja Goljat
