S skupnimi močmi
Vsakdo izmed nas srčno upa, da se življenjska usoda ne bo preveč poigrala z njim. Pa vendar se v našo podzavest naseli kanček negotovosti, ki nas spremlja skozi celotno življenjsko obdobje. Nesreče in nepredvidljivi dogodki običajni način življenja lahko spremenijo v nočno moro. Kot pravimo, nesreča nikoli ne počiva.
Letos sta se v našem kraju zgodila dva takšna nesrečna dogodka. Družini Verdinek v Lipi pri Frankolovem je požar uničil stanovanjsko hišo, dva meseca za tem pa je isto usodo doživel gospodarski objekt pri družini Fijavž, v isti vasi.
Marsikdo se ob takšnih tragedijah upravičeno vpraša, ali je to mogoče, da v tako kratkem času in bližini, lahko požar povzroči nepredstavljivo žalost in bolečino lastnikom uničenih objektov.
Človek ostane brez besed. Edina logična in pravilna rešitev je nudenje pomoči prizadetim v kakršnikoli obliki. Oba požara sta dokaz, da ob podobnih težkih trenutkih zmoremo, da smo požrtvovalni, solidarni in enotni. Prav ta neprecenljiva odlika me je presunila in mi potrdila, da lahko vsi skupaj naredimo veliko. V slogi je moč. Čas, ki ga živimo, nas vsak dan preseneča z novimi težavami. Vse je postalo nepredvidljivo, na videz neobvladljivo, kaže se naša nemoč. Nesreča nas lahko preseneti vsak dan, nikjer se ne počutimo varne. Toča, poplava, zemeljski plaz, potres, neobvladljiva moč vetra in celo grožnja z vojno, so stvari, ki ogrožajo našo varnost. Tudi posledice vojne v Ukrajini, ki se kažejo v energetski in prehranski krizi. Vsi ti dogodki posredno vplivajo na naše življenje. Na nekatere stvari ne moremo vplivati, lahko pa računamo na solidarnost ljudi in upam, tudi družbe, da preživimo to »problematično« obdobje. Kljub težkim časom ostanimo človeški, priskočimo na pomoč, tudi z dobro besedo, prijateljskim pogovorom in s strpnostjo.
Edina logična in pravilna rešitev je nudenje pomoči prizadetim v kakršnikoli obliki.
Pravzaprav ni bilo krajana, ki bi odrekel pomoč, v prvi vrsti gasilcev, ki so prvi priskočili na pomoč in se srčno borili z uničujočim ognjem. Pomoč so nudili sosedje, prijatelji, znanci, tudi krajani iz sosednjih krajev. Organizirali smo se člani Sveta KS, KO rdečega križa, Župnijska Karitas in predstavniki društev v kraju.
Solidarnost se je kazala v obliki fizičnega dela, zbiranja prostovoljnih prispevkov, donacij, hrane in pijače.
Tudi sam sem bil večkrat pozitivno presenečen nad solidarnostjo ljudi, za katere vem, da se težko prebijajo skozi življenje, pa so v obeh primerih nesebično izkazali finančno pomoč prizadetim družinam. S ponosom in hvaležnostjo se lahko pohvalimo, da smo s skupnimi močmi lahko uspešni. Verjamem, da si v prihodnje vsi skupaj iskreno želimo čim manj podobnih nesreč in dogodkov.
Hvala vsem, ki ste stiski naših sokrajanov prisluhnili, jim pomagali po svojih močeh, ob enem pa dokazali, da smo v stiski naših bližnjih pripravljeni stopiti skupaj. Iz dosedanjih izkušenj sem prepričan, da na bo to uspevalo tudi v prihodnje.
Hvala!
Tekst: Dušan Horvat
Foto: Lea Sreš




