Dobil sem pismo. Pismo, ki me je nagovorilo in piše o tem, kar tudi mene boli, boli kot kulturnega delavca, boli kot ljubiteljskega ustvarjalca, kot tistega, ki rad daje drugim ljudem zato, da bi ljudje imeli nekaj od tega, da bi se dobro počutili in uživali ob tistem, kar mnogi od nas ponudimo s svojo ljubiteljsko dejavnostjo. Pa ni ravno tako; dvorane so velikokrat napol prazne, športni dogodki nimajo obiskovalcev, različna društva velikokrat organizirajo dogodke zaman. Zato je nekoga od naših »someščanov« – tako se sam imenuje – zmotila ta komodnost, sam jo imenuje ignoranca, in mi je poslal tole pisanje, da bi ga objavili v nekem glasilu. Izbral sem Ogledalo in sedaj je zapisana prošnja pred vami:

Spoštovani občani,

glede na dejstvo, da kulturni dogodki v večini niso zadosti obiskani, da pa vendar  živimo po nekih normah, ki se nas dotikajo in ki jim pravimo sobivanje in toleranca, svoboda izražanja ter duhovna in ekonomska rast, perspektiva za mlade, spoštljiv odnos do družbe in okolja, solidarnost in blaginja …

Vse to ni samoumevno. Z vsakim vašim neprihodom in ignoranco kulturnih dogodkov ni mogoče uresničevati zgoraj navedenih želja in potreb. Vsakdanji izgovori, kot so: »ta glasba me ne zanima«, »ta predstava ni bog ve kaj«, »ta kulturna skupina  –  (ah amaterji)«,  »ta razstava – imam bolj pametno delo …«, so v pomoč le tistim članom družbe, ki te družbe ne gradijo in tem s svojo neudeležbo izražate podporo.

Kultura nima alternative, je bogastvo in predvsem naložba v vsakega izmed nas!

Jasno je, da je pogled in doživetje umetnosti nekaj subjektivnega in nam osebno ne ustreza vedno v enakih ali istih merah. Prav pa je, da s svojo udeležbo podpremo mlade in starejše kulturnike ter ustvarjalce različnih dejavnosti. S svojo prisotnostjo izkažemo podporo in spoštovanje do tistih, ki se na dogodke pripravljajo ravno zaradi vas, hkrati pa to pomeni, da boste z obiskom tudi sami doživeli kulturno rast. Za vsak takšen dogodek je potrebno vložiti veliko truda, odrekanja, premišljevanja, časa in tudi skrbi. Z vašo podporo (pa tudi, če je to samo obisk prireditve) lahko ustvarimo harmonijo ter človeku sprejemljivejše okolje v naši skupnosti. Prav tako omogočate mladim novo perspektivo v tem bivalnem okolju in prostoru, v katerem bodo imeli željo ustvarjati, sodelovati in ostati.

Zato vas vabim, da se udeležujete dogodkov, si popestrite kakšno popoldne in k druženju povabite tudi ostale. Kultura nima alternative, je bogastvo in predvsem naložba v vsakega izmed nas!

To je zapisal Ilija Kelavić, ki živi in ustvarja med nami, ki je kipar in slikar, preprost in razmišljujoč človek, odličen jasličar in aktiven sodelavec pri Božičnem Vojniku. To je tudi človek, ki ga pogosto vidimo na kulturnih in drugih prireditvah z družino, pa čeprav mu je morda slovenska kulturna dejavnost manj domača kot večini od nas. Ilija, hvala za to spodbudo.

Tekst: Beno Podergajs

Foto: osebni arhiv