Logo MojaObčina.si
JUTRI
24°C
6°C
NED.
21°C
9°C
Oceni objavo

Kaj imata skupnega lokalna politika in spol?

Enakost žensk in moških ne pomeni, da ženske prevzamejo moške vloge in moški ženske. Ne pomeni torej istosti in ne pomeni zanikanja razlik med nami. Pomeni pa, da smo ženske in moški v družbi enako prepoznani, razpolagamo z enako družbeno močjo in smo enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja ter imamo od družbenega razvoja enake koristi. Enakost spolov je zagotovljena z Ustavo.

Kljub temu, da je Slovenija država z visoko stopnjo enakosti žensk in moških, dejanske enakosti še nismo dosegli. Kje se neenakost kaže najbolj? Najbolj izraziti sta neenakost žensk in moški na trgu dela in v zasebnem življenju. Žensk je npr. več med brezposelnimi, kljub povprečno višji izobrazbi jih je manj na menedžerskih položajih, manj jih je v podjetniških vodah, nižja je stopnja njihove zaposlenosti, starševstvo je za njihov karierni razvoj veliko večja ovira kakor za moške. Moški so, po drugi strani, veliko manj vključeni v družinsko življenje – opravijo občutno manj gospodinjskega dela in se manj ukvarjajo z otroki. Delodajalci jih pogosto ne vidijo kot nekoga, ki ima življenje tudi izven službe, kar predstavlja oviro, če želijo biti dejavni očetje. Neenakost se kaže tudi na številnih drugih področjih: v politiki prevladujejo moški, tveganje za nastanek revščine je višje za ženske – najbolj starejše ženske, ki živijo v samskih gospodinjstvih, ženske so veliko pogosteje izpostavljene nasilju v družini, spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu …

 

Kako lahko izboljšamo stanje?

Na državni ravni so vsa ministrstva zavezana k vključevanju vidika enakosti spolov v politike in ukrepe. To pomeni, da je treba za vsak zakonski predlog, vsak ukrep itd. pogledati, kaj pomeni za ženske in kaj za moške. Mnogokrat razlik ni, a najdemo jih tudi tam, kjer so ukrepi na videz nevtralni in razlik ne bi pričakovali. Na primer, če bi zakon določil, da je prvi dan dopusta za nego bolnega družinskega člana/članice neplačan, bi tak ukrep bistveno bolj prizadel ženske, saj te izrabijo 80 % tovrstnih bolniških odsotnosti. Na državni ravni je sprejeta Resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških – gre za strateški dokument, ki določa ključne cilje in ukrepe ministrstev in drugih državnih organov na tem področju do leta 2020.

 

Kaj imata skupnega lokalna politika in spol?

Odgovor na to vprašanje je preprost: veliko. Zakaj? Ukrepi na lokalni ravni lahko na kakovost življenja prebivalstva velikokrat vplivajo mnogo bolj kot tisti na nacionalni. V Sloveniji živi približno polovica žensk in polovica moških. In vsi uporabljamo javne storitve, ki jih financirajo občine in država. Če pri načrtovanju ukrepov upoštevamo tako potrebe žensk kot moških, se potrebam prebivalstva bolje približamo in posledično bolje gospodarimo z javnimi financami. Da je enakost žensk in moških eno pomembnih načel lokalne politike, je s sprejemom akcijskih načrtov za to področje že potrdilo deset slovenskih občin. Te so v svojih akcijskih načrtih opredelile ključna področja, na katerih bodo v naslednjih letih več pozornosti namenjale vidiku spola. Pogledale bodo npr., kaj vedo o starejših v svoji občini – kaj konkretno o starejših moških in starejših ženskah, kdo izvaja skrb zanje – so bolj obremenjene ženske ali moški; kaj vedo o družinah predšolskih otrok z vidika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja – so delovni časi vrtcev prilagojeni dejanskim potrebam, je mest v vrtcih dovolj? Naslednja skupina so družine z otroki v prvi triadi osnovne šole – kako rešujejo vprašanje počitniškega varstva, jim tukaj lokalna skupnost lahko stopi naproti? Aktivno prebivalstvo – kaj vemo o strukturi in potrebah brezposelnih žensk, kaj o moških; kaj vemo o ovirah za vstop žensk v podjetništvo; kaj vemo o zaposlenih s krajšim delovnim časom – so to večinoma ženske in zakaj? Potem so tukaj še različne skupine: kmečke ženske in kmečki moški, invalidke in invalidi, mlade ženske in mladi moški, žrtve nasilja v družini itd. Ker občine financirajo delovanje številnih javnih zavodov, je pomembno, da se tudi to področje pogleda z vidika spola: npr. kdo uporablja sofinancirane športne dejavnosti (velikokrat se pokaže, da moški sodelujejo pri nogometu, ki je brezplačen, ženske pa morajo za pilates, jogo itd. plačevati), ali moški skrbijo za zaščitne zdravstvene preglede, so zdravstvene storitve dostopne ljudem, ki nimajo lastnega prevoza – so starejše ženske bolj ranljiva skupina? Je bralna kultura enako razvita pri ženskah in pri moških itd.?


Skratka, včasih je treba na storitve, ukrepe in politike pogledati skozi drugačna očala, da vidimo, da ženske in moški potrebujemo različne ukrepe, da bi prišli do istega cilja: enakih možnosti in priložnosti za vse nas. Lokalna politika ima pri tem pomembno vlogo in če upošteva potrebe vseh skupin prebivalstva, lahko rečemo, da je vključujoča. Vključujoča politika pa je eden pomembnejših vidikov demokratičnega odločanja.

 

Tekst: dr. Sonja Robnik

 

Oglejte si tudi