Zelo mlad se je poročil s svojo izbranko Ano Gotsberger. V zakonu se jima je med leti 1833 in 1844 na Dobrni rodilo sedmero otrok: sinovi Sebastjan Viljem, Friderik Karel, Ernest Jožef, Roman Aleksander in hčere Marija Karolina, Barbara Jožefa in Karolina Ana.
Okoli leta 1850 je v Vojniku zgradil svojo vilo in družina se je tu ustalila. Ko se je Karel začel ukvarjati z vrelcem v Radencih, je moral mnoga posestva na Frankolovem in v Vojniku prodati. Potreboval je namreč denar za kemijske analize in odkup mineralnega vrelca. To mu je dokončno uspelo leta 1865. Takoj se je lotil tudi iskanja glavne žile vrelca, ki mu jo je uspelo najti meseca novembra 1869. Vrelec je poimenoval »Radenski kisli vrelec« in ga je začel komercialno izkoriščati. Proizvodnja pa se je iz leta v leto strmo povečevala. K prodaji in popularnosti sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Po njegovi analizi je prvo uradno analizo leta 1871 v Celovcu opravil kemik dr. Jožef Mitereger. K razpoznavnosti je veliko pripomogla objava češkega balneološkega strokovnjaka Enoka Henrika Kiša v uglednem strokovnem časopisu leta 1872.
Znamenito vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad ter kot preventivno sredstvo proti koleri in mrzlici. Karel je v Radencih nad vrelcem najprej zgradil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bila stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je začel tudi stavbi zdraviliškega in kopališkega doma ter zasnoval zdraviliški park, vendar mu začetih del ni uspelo dokončati. Nekaj časa je bil v Vojniku tudi župan. Po nakupu zemljišča v Radencih je tam preživljal večino svojega časa, medtem ko je žena z otroki živela v Vojniku. Njegova razpetost med Radenci in Vojnikom je zakonca medsebojno zelo odtujila. Neozdravljivo bolan na ledvicah je 19. junija 1877 v Rimskih Toplicah storil samomor z zastrupitvijo. Dan po smrti so ga prepeljali v Vojnik in ga pokopali na vojniškem pokopališču.
Po njegovi smrti je njegovo začeto delo v Radencih nadaljeval njegov najmlajši sin Roman Aleksander. Leta 1882 je tam odprl zdravilišče, kot si ga je v glavnem zamislil njegov pokojni oče in ga uspešno vodil do leta 1896. V obdobju pred prvo svetovno vojno je bil, kot pred tem njegov slavni oče, nekaj let tudi sam vojniški župan.
Letos je častitljivo 150. obletnico obstoja obeležilo tudi Zdravilišče Radenci, za katerega odkritje in razvoj sta nedvomno najbolj zaslužna Karel Friderik in njegov sin Roman.
V sodelovanju z Občino Vojnik, KS Vojnik in TD Vojnik smo oblikovali reliefno podobo, ki jo je na podlagi fotografije izdelal podjetnik Miran Skutnik iz Arclina. Znamenitemu rojaku smo ob častitljivem jubileju postavili spominsko obeležje nasproti hiše družine Henn (danes v lasti Bojane Gojković in Jadranke Savić Kovačević) pri Zdravstvenem domu Vojnik.
Svečani dogodek je v petek, 13. septembra 2019, odprla violinistka Maša Leskovar. Prisotne na slovesnosti je najprej nagovorila predsednica KS Vojnik Lidija Eler Jazbinšek, nato župan Občine Vojnik Branko Petre in nazadnje še član TD Vojnik Marko Zdovc. Pri svečanem aktu odprtja in prerezu traku pri spominskem obeležju je sodelovala Bojana Gojković, ena izmed dedinj po dr. Karlu Frideriku Hennu, predsednica TD Vojnik Nataša Kovačič Stožir, Lidija Eler Jazbinšek in Marko Zdovc. Po bogatem kulturnem programu smo se ob dobri hrani in pijači do večernih ur družili v gostilni Pod kozolcem.
V Vojniku smo končno izpolnili zgodovinski dolg do osebe, ki se je s pomembnim in izjemnim delom z velikimi črkami za vedno zapisala v širši slovenski in evropski prostor.
Tekst in foto: Marko Zdovc
Viri:
Vojniški svet v utripu časa, Vojniški kulturni delavci (B. Orožen:), Vojnik 1997
http://www.celjskozasavski.si/osebe/henn-karl-friedrich/659/
B. Gojković, J. Savić Kovačević – zapuščina dr. Karla Friderika Henn-a in Romana Henn-a
M. Zdovc, Arhiv avtorja, fotografije spominskih obeležij družine Henn na pokopališču v Vojniku
