Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
24°C
6°C
Oceni objavo

Ob povečani populaciji miši

Miši se pojavljajo na podeželju in tudi v urbanem ter industrijskem okolju. Človeka nadlegujejo že tisočletja. Poleg tega da uničujejo pridelek na njivah in vrtovi, uničujejo in z urinom ter iztrebki kontaminirajo hrano, poškodujejo zgradbe in različne napeljave (električne, plinske).

Razmnožujejo se spolno zrele živali že po dveh do treh mesecih. V gnezdu je navadno od 5 do 6 mladičev, lahko tudi do 15. V enem letu imajo do 100 potomcev. Odrasle živali živijo tudi do 3 leta. Naravni sovražniki so jim mačke, lisice, ptice in kače. Miši lahko pridejo v zaprte prostore že skozi mrežo - odprtino, torej že skozi slabo tesnjena vrata ali okna ali špranjo v zidovih. Miši ne morejo shajati brez ljudi. Najdemo jih torej povsod, kjer so ljudje. V objektih si najraje dela gnezda na ne preveč vlažnih mestih (tehnološke instalacije, dvojne stene, živila itd.).

Miši prenašajo številne parazite: bolhe, uši, patogene mikrobe, kot so salmonela, leptospiroza… in so kronični nosilci virusa, ki povzroča mišjo mrzlico. Virus mišje mrzlice kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, med mišmi, voluharji in podganami. Ljudje smo le naključni gostitelji virusa. Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Zato je predvsem pomembna splošna in osebna higiena in zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.

Preprečevanje okužbe

Pomembno je, da glodavcem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma naša bivališča. Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in ostalih "priročnih" skladiščih. Odpadki zelo očitno privlačijo podgane in miši, kar povečuje verjetnost, da pridejo tudi v notranje prostore. Miši glodajo, kar pomeni, da jedo le majhne količine in pogosto menjajo mesto, kjer si iščejo hrano. Prehranjujejo se z vsemi vrstami živil in se zadovoljijo z vodo, ki je prisotna v živilih.

Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja delcev izločkov. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev. Vsak dan miši izgubijo 100 kocin, izločijo 60 iztrebkov ter 2 ml urina. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje. Zato je potrebno, da preprečimo dostop glodavcem v stavbe, hiše oziroma bivališča ljudi. Hrano za ljudi in živali pa shranjujemo tako, da ni dostopna glodavcem.

Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, Inštitut za varovanja zdravja priporoča naslednje preventivne ukrepe:

  • Pred začetkom čiščenja zaprtih prostorov kot so kleti, podstrešja, skednji, hlevi, lope, tudi stanovanja, temeljito prezračimo, na stežaj odprimo vsa okna in vrata za najmanj pol ure. Med prezračevanjem zapustimo prostor.
  • Medtem pripravimo raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila, npr. varikine, zmešamo z 10 enotami vode. Uporabimo lahko pršilke že porabljenih čistilnih sredstev. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
  • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo – dobro poškropimo z razkužilom in pustimo delovati najmanj 5 min.
  • Pri delu roke obvezno zaščitimo z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Pri čiščenju večjih prostorov, skednjev, podstrešij … uporabimo zaščitno masko. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in damo v polivinil vrečko.
  • Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi in zato okuženi.
  • Po razkuževanju prostor, če se le da, tudi mokro očistimo (z mopom ali krpo in raztopino detergenta). Pri čiščenju je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, zato odsvetujejo pometanje ali sesanje iztrebkov in ostalih površin.
  • Mrtve glodavce, ki ste jih odstranili v vrečo, zakopljite v zemljo in posujte z apnom.
  • Po končanem čiščenju dobro operemo in razkužimo čistilne pripomočke. Rokavice, še preden jih snamemo speremo in razkužimo in jih odstranimo v vreče za smeti med splošne komunalne odpadke. Po čiščenju si dobro umijemo roke s toplo vodo in milom.
  • V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejene živali (hlevi), obvestite pristojnega veterinarja.
  • Razkuževanje se lahko naroči pri izvajalcih DDD storitev.

Splošen ukrep preprečevanja okužbe z mišjo mrzlico pri ljudeh pa je izogibanje stiku z glodavci. Prenos bolezni iz človeka na človeka je zelo redek. Prav tako še ni podatka, da bi se s to boleznijo okužile domače živali in domači hišni ljubljenčki.

 

Andreja Žolnir, KGZS - Zavod Celje

Oglejte si tudi