V družbi organizatorja tridnevne ekskurzije mag. Aleša Rodmana iz Vipave, podpredsednika ČZS, in prevajalke Gabrijele Vadurove je bilo lepo. Na Slovaškem sta nas pričakala organizator gospod Jan Juraš in naš stari prijatelj vodič gospod Miroslav Smolik, ki nas je s svojimi čebelarskimi prijatelji lansko jesen že obiskal v našem društvenem čebelnjaku v Vojniku.
Potovanje je potekalo skozi Avstrijo in po kosilu na Slovaškem v kraju Sene smo se odpeljali in si ogledali mesto Pieštany, ki ima največje terme za revmatična obolenja na Slovaškem. Naprej smo potovali do čebelarja Moravčika in si ogledali njegovo čebelarstvo. Prenočili smo v hotelu Lipa v kraju Stara Tura.
V soboto smo se po zajtrku odpeljali v mesto Trenčin in si ogledali mestne znamenitosti ter
Trenčinski grad, ki je bil v starih časih dobro leto dni zatočišče tudi Barbari Celjski. Po kosilu v hotelu Lipa smo se odpeljali v mesto Myjava na ogled muzeja starin na prostem. Obiskali smo trgovino s čebelarskimi proizvodi in opremo ter si ogledali proizvodnjo satnih osnov ter se srečali s predstavniki tamkajšnje čebelarske organizacije. Zvečer smo se vrnili v hotel in po večerji pozno v noč uživali v glasbi in plesu.
V nedeljo smo obiskali kraj Bradlo in si ogledali spominsko obeležje, postavljeno generalu Štefaniku, junaku – sposobnežu, ki je tragično končal svoje življenje leta 1919. V kraju Smolnice smo si ogledali vrhunsko proizvodnjo medovine najbolj znanega slovaškega čebelarja, proizvajalca medenih pijač Včelco s. r. o. Po kosilu v kraju Senec smo se poslovili od svojih dveh slovaških spremljevalcev in se z lepimi spomini popeljali proti Sloveniji.
Potovanje je bilo čudovito; predvsem zaradi lepega vremena, še boljšega prenočišča v Stari Turi z odlično ponudbo in seveda zaradi odličnih spremljevalcev Jana in Mira, lokalnih vodičev na gradu, pokušine dobrot in degustacije pijač pri čebelarjih, prevoza s turističnim avtobusom postojnskega prevoznika, slovenskega organizatorja mag. Aleš Rodman in prevajalke Gabrijele. Velika zahvala gre organizatorjema, slovaškemu in slovenskemu. Vojniški čebelarji si takšnih in podobnih druženj še želimo in z velikim pričakovanjem pričakujemo novo povabilo!
Tekst in foto: Martin Goleš