Med potjo smo se ustavili v Podčetrtku. Po kratkem postanku smo se odpeljali prvemu cilju nasproti, v Kumrovec. Sledil je postanek v najbolj znani vasi na svetu in obisk Titove rojstne hiše ter celotnega muzeja na prostem – etnološkega muzeja Staro selo z restavriranimi vaškimi hišami, zgrajenimi konec 19. stoletja. Titova rojstna hiša, zgrajena leta 1860 in kot prva z zidaki pozidana hiša v Kumrovcu, je od leta 1953 Muzej maršala Tita. Pred njo stoji njegov bronasti kip, delo Antuna Augustinčića.

Po ogledu so »dobrote iz prtljažnika« prišle še kako prav. Tudi kletar društvenega vina Miran Kovač je imel polne roke dela. Nadaljevali smo z obiskom Svetih gor nad Bistrico ob Sotli. Sprejel nas je zreški rojak, župnik Damjan Kejžar, in podrobno opisal kapele in cerkev, ki je posvečena rojstvu Device Marije. Občudovali smo notranjost cerkve, ki se ponaša s prelepimi freskami. Tudi zapeli smo nekaj Marijinih pesmi.

Pot nas je vodila na Bizeljsko stran v vasico Brezovica, kjer se nahaja repnica Najger, ki jo mnogi uvrščajo med najlepše. Iz nekoč majhne luknje, ki so jo začeli kopati že v 19. stoletju, danes stoji ena največjih jam. Prvi prostor te repnice osupne vsakega obiskovalca. V čudoviti naravni stropni freski se z nekaj domišljije vidijo najrazličnejši motivi. Gospodinja nas je dodobra nasmejala ob domišljijskih likih – seveda jih je povezala s politiki ... V drugem delu repnice je prostor za shranjevanje odprtih vin, kjer smo imeli degustacijo domače žlahtne kapljice – rdečega in belega bizeljčana, rumenega muškata, modre frankinje ter laškega rizlinga.

Pri povratku smo se ustavili še na gradu Bizeljsko, ki je ena značilnih vedut pokrajine ob reki Sotli. Stavba je prvič izrecno omenjena leta 1404. Med lastniki lahko izpostavimo rodbino Tattenbach, po letu 1858 pa kneze Windischgrätze, ki so ga imeli v lasti do nacionalizacije po končani drugi svetovni vojni. Današnji videz s stolpičema in notranjim arkadnim dvoriščem je tipično renesančen. Grajsko poslopje stoji vrh kopastega griča, pod njim so pripadajoča gospodarska poslopja. Pot do gradu je že ena prvih značilnosti, saj se vije okrog hriba in nas skozi vhodni stolpič postopoma pripelje na grajsko dvorišče. Trenutni najemnik gradu, g. Klakočer, nas je pričakal na grajskem notranjem dvorišču, popeljal čez nekaj soban, ogled pa smo zaključili v prenovljeni kleti. Vedno bolj se usmerja v ekološko pridelavo grozdja in vina. Njegova vina so pri naših vinogradnikih pustila kar nekaj mešanih občutkov, pa tudi filozofija mletja grozdja, stiskanja in negovanje vin je drugačna. Poleg običajnih vrst vin smo poskusili tudi avtohtono vino sorte rumeni plavec.

Za zaključek smo se odpravili na vinogradniško turistično kmetijo Štraus-Kramer v Virštanj. Prijazna gospodinja, gospa Nataša, nas je pozdravila in že smo sedli k poznemu kosilu s kozjansko juho. Seveda pa je naš neutrudni harmonikar Domen Jevšenak, povedal marsikatero šalo, tudi harmonika ni veliko počivala. Vinogradniki pa ne bi bili pravi, če si na koncu ne bi ogledali njihove kleti in v degustacijskem prostoru poskusili še katerega odličnega vina šmarsko-virštanjskega vinorodnega okoliša.

Organizator izleta, Roman Gračner, in pomočniki upamo, da so vsi udeleženci skupaj preživeli lep dan in se bodo udeležili tudi naslednjih izletov.

Roman Gračner

Foto: Roman Gračner