Planinci PD Vojnik smo izbrali razgledno pot; predvsem zaradi neokrnjene narave in nadejanih lepih razgledov. Ob prihodu v vas nas je pričakal prijazen župnik, gospod Jože. Zanimivo nam je predstavil kraj, skrb krajanov za cerkev ter pestro sobivanje. Izmed vsega si bom prav gotovo zapomnila meni nov izraz »zehn kinder sistem«. To so bile družine z desetimi otroki, nekoč tod zelo pogoste. Pozdravil nas je tudi predsednik vaške skupnosti, gospod Matevž, ki je med drugim poudaril moč narave in ujm, ki so v zadnjem času tu precej pogoste. Ponosen je na dejavnosti sokrajanov in delo devetih društev.
Ko smo krenili na pot, nas je spremljala misel, kako pripravljenost za sodelovanje, ideje ljudi, ki prebivajo tod, in delo pridnih človeških rok lahko obrodijo rezultate, ki navdihujejo. Prisrčna dobrodošlica je to tudi potrjevala. Ob Odomovem jezeru smo postali dlje časa in izkoristili pesem za rojstnodnevno voščilo Lojzetu.
Pot je bila prijetna, krožna, z obilo priložnosti za poglede na Pohorje, Avstrijo, Peco, Uršljo … Izvirna kmečka arhitektura se prepleta z novodobnim videzom uporabne kmečke stanovanjske hiše, cvetje krasi okna, najdemo jezero in jezerca, bogato je rastje, lipe, kapele … in vse to izžareva ljudsko prvinskost in domačo ustvarjalnost. Bilo je vredno ogleda! Kapelčani so, kot sami radi potrdijo, izjemno ponosni na svoj sakralni in kulturni spomenik.
Tekst in foto: Zvonka Grum