Naša Štefka je posebna oseba. Čila, skromna gospa, ki že nekaj mesecev biva v domu upokojencev v Gornjem gradu. Presenetile smo jo z obiskom in skromnim šopkom, a z mnogimi, mnogimi lepimi željami. Devetdeset let življenja je dolga pot, kar prehitro je prehojena. Rada se je spominja, ni ji bilo lahko, pa kljub vsemu lepo. V jeseni življenja si s pomočjo nečakinje lepša trenutke v novem domu ob sostanovalki, pogovorih s prijatelji, posebno pa pogreša sosede iz bloka in seveda tudi prijatelje iz društva. Rada poklepeta po telefonu s prijateljico Zinko. Ob prijetnem klepetu je čas hitro minil in obljubili smo si, da se kmalu spet srečamo … Spoštovana ga. Štefka, naj vam zdravje služi, naj vam nasmeh na obrazu ne izgine in solzice po licu naj teko le ob radostnih in srečnih trenutkih. Ja, res, tako malo je potrebno, da osrečimo sočloveka in smo tudi sami srečni …

Tekst in foto: Dragica Mirnik