Ob vstopu muzikantov se je že slišalo ploskanje in čutilo veselje varovancev in zaposlenih. V veliki avli so nas že čakali oskrbovanci na vozičkih in klopeh. Za uvod smo najprej peli in se nato lotili valjanja testa in priprave nadeva. Ženske so hitele pripovedovati, kako je bilo včasih, kako so se veselile praznikov in kako so v peči pekle pecivo in potice. Za veliko noč je bila navada, da so sorodniki prihajali domov in se ob šunki in drugih dobrotah družili. Naredili smo veliko potic, s katerimi se bodo varovanci posladkali.

Ob prijetnih melodijah, petju in klepetanju smo vsi skupaj napolnili srca z veseljem in hvaležnostjo, da nam je dano, da se lahko povezujemo med seboj, se družimo in širimo dobro voljo med generacijami, med ljudmi, ki imajo zaradi bremena let ali bolezni drugi dom.

Hvala spoštovani zaposleni, hvala, da se trudite olepšati in olajšati jesen življenja vašim varovancem. 

Hvala drage naše, hvala Franci, Drago in Janko za prelepe melodije, ki so privabile radost v srca in solze v oči ...

Tekst in foto: Dragica Mirnik