Z našo članico Olgo Lečnik sva se odpravila na obisk h gospe Jožefi Feldin, ki je te dni praznovala lep življenjski jubilej. Kar nekaj čez 90 jih ima, čeprav bi ji tako na pogled prisodil, da jih ima veliko manj. Ob prihodu naju je prijazno pozdravila njena hčerka Alenka z možem in naju povabila v toplo kuhinjo, kjer se nam je pridružila še gospa Feldin. Vsako srečanje mi vedno vzbudi veliko spoštovanje in občudovanje do nje. Tudi tokrat je bilo tako.

Prijeten pogovor je ob prigrizku in kavi hitro stekel; o tem in onem, o dobrem in slabem, o težavah in prijetnih stvareh. Ob najinem lanskoletnem obisku nam je opisala svojo težko in tragično življenjsko izkušnjo, ki jo je doživela v zadnji veliki vojni, ki je razgalila toliko temnih senc človeške narave. Tokrat sem se temu pogovoru izognil, da nisem ponovno vzbudil žalostnih občutkov, ki jih je gospa Feldin takrat ob pripovedovanju in podoživljanju svoje življenjske zgodbe gotovo imela, čeprav vem, da jih je nemogoče potisniti v pozabo.

Kozarček rujnega nam je še bolj razvezal jezik in o marsičem bi se še lahko pogovorili, a morali smo se posloviti, ker so nas čakale vsakodnevne obveznosti, ki smo jih za kratek, a prijeten čas odložili.

Še na mnoga leta, gospa Feldin!

Tekst in foto: Marijan Kajzba