Izlet je organiziran z namenom ogleda znamenitosti tega dela Bosne, v katerem je vsakdo lahko poiskal tisto, kar potrebuje za svojo duhovno in/ali strokovno rast.

Ogledali smo si čudovite slapove Kravice, obiskali komuno Cenacolo, kjer živijo, ustvarjajo dekleta, ki so v poteku zdravljenja od različnih odvisnosti. Ena izmed deklet nam je predstavila komuno, ustanoviteljico komune, dejavnosti ter obveznosti in dolžnosti deklet, ki so na zdravljenju.

Zanimivost je, da je komuna Cenacolo bila v Medjugorju ustanovljena leta 1991, in sicer samo za fante, leta 2000 pa so odprli velik stanovanjski objekt za dekleta. V komuni prebivajo tudi matere, ki so nastanjene skupaj s svojimi otroki in imajo podporno vlogo pri zdravljenju svojih moških članov družine. V komuni imajo svoj vrtec, šoloobvezni otroci pa so vključeni v lokalno osnovno šolo. Člani te komune tudi sodelujejo pri pripravah na razne večje prireditve za romarje, kot je festival, žive jaslice, preživljajo se z izdelavo različnih izdelkov za spominke.

Obisk Medjugorja je tudi priložnost za posebna doživljanja, saj nas je pričakala nepretrgana kolona vernikov iz celega sveta in energija drugačnosti ter povezovanja. Tisti, ki so si želeli, so lahko obiskali sv. mašo, si ogledali kip Marije in bronasti kip Vstalega Kristusa, katerega je izdelal leta 1998 slovenski kipar Andrej Ajdič.

Pot smo nadaljevali v Mostarju, kjer smo si ogledali njegove znamenitosti, predvsem Stari Most čez reko Neretvo, kateri je bil zgrajen v 16. stoletju in povezuje dva dela mesta.

Končni cilj je bil obisk Sarajeva, ogled posebnosti starega mestnega jedra Baščaršije in seveda, poskus njihovih kulinaričnih specialitet. Potovanje je zaznamovalo dobro razpoloženje in petje starih ljudskih pesmi.

Naše potovanje je bilo priložnost medsebojnega druženja in izmenjave izkušenj s čudovitimi ljudmi, rejniki, ki vsakodnevno skrbijo in varujejo otroke staršev, ki te svoje vloge ne znajo, ne zmorejo ali nočejo opravljati. Pri delu z otroki pa velikokrat doživljajo kritike. Njihova dejanja, načini, pristopi so nenehno pod drobnogledom socialne službe. Prav zato je nam, strokovnim delavcem, bilo pomembno spoznati ljudi, ki se jim otroci zaupajo v varstvo in vzgojo, saj so to ljude, s katerimi strokovni delavci velikokrat delimo podobne občutke veselja, ponosa ali pa tudi žalosti in razočaranja. In ponovno smo imeli dobre občutke - torej imamo otroke v pravih rokah.

Upamo in si želimo skupno potovanje še kdaj ponoviti.

Zapisala:

Cvetka VODIŠEK,

soc.del.