Po vseh pestrih poročilih in predlaganih programih, načrtih, smo podelili še priznanja Planinske zveze Slovenije ter dve društveni plaketi. Po besedi gostov, kjer so bile poleg čestitk izrečene želje za uspešno nadaljnje delo in sodelovanje, je svojo idejo o planinski poti podal še naš mladi vodnik Tilen. Predstavil je pot, imenovano Vitanjske Karavanke. Ležijo na zahodu Velenjske kotline, na severu je Pohorje, na jugu Celjska kotlina, na vzhodu pa jih omejuje avtocesta. Vitanjske Karavanke so nadaljevanje Karavank v smeri proti vzhodu, zato tudi tukaj najdemo tipično karavanško geološko zgradbo. Nižji, bolj položen svet je iz paleozojskih sedimentov, v bolj strmem svetu pa gre za menjavanje apnenca z ozkimi pasovi različno starih kamnin: miocenski peščenjaki, laporji in konglomerati. Najvišji vrhovi so Paški Kozjak (1272 m), na katerem je priljubljena planinska točka Basališče, Stenica (1091 m), ki je znana razgledna točka, in Konjiška gora (1012 m). Reke Paka, Hudinja in Frankolovski potok so se med temi hribi z rečno erozijo prebili proti jugu, ob njihovih rečnih dolinah pa so nastale prometne poti – npr. stara cesta Celje–Maribor ob Frankolovskem potoku, danes pa avtocesta Ljubljana–Maribor, ki teče vzhodno od Konjiške gore. Tilen je s prijateljem prehodil pot v strnjenem času, kar je tudi izziv. Njegova predstavitev je bila zanimiva in ideja vabljiva, zato jo bomo v društvu tudi izvedli. Svoj predlog je dodal še Branko, podpredsednik društva. Predstavil je majico, pravzaprav dve, narisana motiva nanju je s svojo risarsko spretnostjo dodal Darko.
Vsebinsko bogat uradni del občnega zbora so s pesmijo zaključili Arclinski fantje. Po dobri večerji je bil čas za klepet, ples, petje, skratka druženje. Naj tako ostane! Se vidimo naslednje leto!
Zbrala in uredila: Zvonka Grum


