Tuji raziskovalci so ugotovili, da že po prvem popitem kozarcu začnejo slabeti vozniške sposobnosti, podaljšuje se reakcijski čas in povečuje se število napačnih odločitev. Z večanjem koncentracije se povečujejo tudi negativne posledice, opozarjajo na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP). Ljudje pogosto podcenjujemo vpliv alkohola na svoje sposobnosti in tako menimo, da smo še sposobni sodelovanja v prometu, dokler se ne pokažejo že vedenjski znaki močne alkoholiziranosti – npr. zanašanje, dvojni vid, zapletanje v govoru itd. 

Najmanj alkohol vpliva na zelo dobro naučeno in avtomatizirano vedenje, kot je hoja. Vendar alkohol že s prvim kozarcem vpliva na naše sposobnosti mišljenja in zaznavanja. Tako se pojavijo težave pri zaznavanju rdeče barve, oddaljenosti, tunelski vid, podcenjevanje tveganja, manjša kontrola vedenja, podaljšanje reakcijskega časa itd., kar pomembno vpliva na naše varno vedenje in ustrezno odzivanje, predvsem v kritičnih položajih. Statistični podatki tako kažejo, da je približno 10 % povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, vendar je med najhujšimi prometnimi nesrečami ta delež skoraj tretjina (30 % pri nesrečah s smrtnim izidom).

Vozniki pogosto menijo, da lahko alkoholiziranost zmanjšajo z nekaterimi triki ali pripomočki, kot je npr. svež zrak, telesna dejavnost, spanje, žvečilni gumi, mastna hrana. Vendar moramo vedeti, da ukrepi ne vplivajo na alkoholiziranost, upočasni se lahko samo prehajanje alkohola v kri. Sama predelava alkohola je približno enaka, saj se alkohol razgrajuje v jetrih, približno 1 enota alkohola na uro, če ne pride do zasičenosti. Zato je pomembno, da če smo vozniki, sploh ne pijemo alkohola oz. če smo pili alkohol, ne vozimo, ampak vnaprej predvidimo, kako bomo varno prišli domov. Tako moramo vedeti, da smo lahko po zabavi in samo nekaj urah spanja, zjutraj še močno pod vplivom alkohola. V Sloveniji je z zakonom določeno, da lahko imajo vozniki kategorije B v litru izdihanega zraka 0,24 mg alkohola oziroma 0,5 promila alkohola, ob pogoju, da ne kažejo motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Za voznike začetnike, poklicne voznike, učitelje vožnje in nekatere druge velja popolna treznost (0,0 alkohola).

Na Javni agenciji RS za varnost prometa izvajajo tudi rehabilitacijske programe za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola ter so bili kaznovani. Plačati morajo globo, opraviti kontrolni zdravstveni pregled, se udeležiti enega izmed programov, vzgojne ali psihosocialne delavnice ter imajo do dveh let pogojno vozniško dovoljenje. Letno je takšnih približno 6.000, v letošnjem letu nekaj manj tudi zaradi stavke policistov. Med temi je velika večina, skoraj 90 % moških, prevladuje starostna skupina 35–54 let.

Zato priporočamo, da ko vozite, ne pijete alkoholnih pijač oz. če ste pili alkohol, vnaprej predvidite varen prihod domov. Javna agencija RS za varnost prometa opozarja: Premisli. Alkohol ubija. Vozimo pametno!