Po analizi, ki so jo opravili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, je za Vojničane, v primerjavi z ostalimi državljani, 1,5-krat večje tveganje, da bodo zboleli za rakom prostate, ust, žrela in grla. Onkologi so se raziskave lotili zato, ker celjska Civilna iniciativa trdi, da Celjani zaradi obremenjenosti okolja s težkimi kovinami pogosteje obolevajo za različnimi vrstami rakov. „Analiza je bila opravljena za desetletno obdobje 1999–2008 za vse rake skupaj,

za posamezne najpogostejše lokacije rakov ter za vse rake, katerih nastanek je lahko povezan z izpostavljenostjo težkim kovinam.

V prvem delu raziskave smo med šestimi občinami UE Celje in UE Šentjur pri Celju iskali geografska območja, kjer bi bilo tveganje posameznega raka morebiti povečano, tveganja rakov po občinah pa smo primerjali tudi s povprečnim slovenskim tveganjem.

Drugi del raziskave je bil namenjen analizi tveganja raka v naseljih občine Celje ter vseh naselij, ki na občino Celje mejijo na jugu in vzhodu s posebnim poudarkom na območjih, ki so potencialno najbolj onesnažena s težkimi kovinami,“ so pojasnili raziskovalci.

Na podlagi podatkov so tako zaključili, da so  najpogostejši raki, za katerimi zbolevajo prebivalci Upravne enote Celje in Upravne enote Šentjur primerljivi s tistimi, ki se pojavljajo drugod po državi. „Med temi raki imajo prebivalci občine Celje v zadnjih desetih letih v primerjavi z državnim povprečjem značilno večje tveganje rakov dojke in prostate, občani in občanke Vojnika pa večje tveganje raka prostate ter rakov ust, žrela in grla.“

S primerjavo podatkov so prišli še do enega zaključka. „Med raki, ki jih lahko povzroča izpostavljenost težkim kovinam, se je pokazala nekoliko večja ogroženost za ledvičnim rakom v občini Vojnik, znotraj naselij v občini Celje in okolice pa je tveganje ledvičnega raka večja na območju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje.“

Zakaj smo ravno Vojničani bolj izpostavljeni naštetim rakom, strokovnjakinji, ki sta predstavljali analizo, nista točno definirali. „Zato, da bi lahko sklepali o vzrokih za različno razširjenost nekaterih rakov znotraj obravnavanega območja, bi morali poznati stopnjo izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja. Kajenje cigaret ni vzročno povezano le s pljučnim rakom, čeprav je tveganje tega raka največje. Kajenje povezujejo tudi z rakom v požiralniku, grlu in v ustni votlini, še zlasti, če ga spremlja čezmerno pitje alkoholnih pijač. Čezmerno pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil (ustne votline in žrela, grla in požiralnika) samo po sebi in skupaj s kajenjem. Učinek obeh je približno zmnožek učinkov posameznega dejavnika. Pitje alkohola je povezano tudi z rakom debelega črevesa in danke, z jetrnim rakom (ta je povečan tudi na Dobrni, op. p.) in rakom dojk.“

Predstavniki celjske Civilne iniciative so ugovarjali, da je povečanje rakavih obolenj v Vojniku posledica pridelave hmelja, na kar je že pred leti opozarjal pokojni primarij dr. Franc Fazarinc, onkologinji, Maja Primc Žakelj in Vesna Zadnikar, pa sta odgovorili: „V nam dostopni znanstveni literaturi se vse omenjene rakave bolezni povezujejo predvsem z življenjskim slogom in hormonskim ravnovesjem: rake ust, žrela in grla omenjajo kot tipične pivsko-kadilske rake, torej tiste, ki so povezani s kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.“

Rozmari Petek