Kaj je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba je opredeljena kot sistem storitev in ukrepov, namenjenih osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Ključni izzivi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji

Trenutno so največji izzivi na področju dolgotrajne oskrbe zlasti razdrobljenost pravic med različnimi predpisi, odsotnost enotne ocenjevalne lestvice, zapleteni administrativni postopki, odsotnost centraliziranega dostopa do informacij, nezadostna razvitost in dostopnost do storitev v skupnosti. Vse to se lahko odraža tudi v dejstvu, da državljani s primerljivimi potrebami ne dostopajo nujno do primerljivih pravic.

Sistemska ureditev področja dolgotrajne oskrbe

Slovenija postaja starajoča se družba. Danes je v Sloveniji 21,4 odstotka oseb, ki so starejše od 65 let. Projekcije napovedujejo, da bo leta 2050 delež te populacije 30-odstoten. Delež starejših od 80 let se bo s 5 odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povečal na 11,4 odstotkov. S staranjem se povečuje tudi verjetnost potrebe po dolgotrajni oskrbi. Vzporedno se povečujejo tako javni kot zasebni izdatki za plačilo pravic in storitev na tem področju.

Za zagotovitev dolgoročno vzdržnega sistema, ki bo ustrezno odgovarjal na potrebe upravičencev, potrebujemo novo sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.

Predlogi sistemskih ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe gredo v smeri:

• vzpostavitve enotne vstopne točke z namenom, da se čim bolj centralizirajo informacije s področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter da se postopki za upravičence naredijo čim preprostejši,
• uvedbe enotne ocene upravičenosti z namenom, da se poenoti način ocenjevanja in da posledično upravičenci s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic,
• uvedbe novih storitev, da bi upravičenci v vseh okoljih, tako na domu kot v instituciji, lahko dostopali do primerljivih storitev in da se zagotovijo tudi storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe,
• vzpostavitve učinkovitega nadzora kakovosti in varnosti storitev,
• višjega deleža sofinanciranja pravic na področju dolgotrajne oskrbe iz javnih sredstev, kar bi pomenilo, da posameznik za potrebne storitve plača manj, načrtovano pa je tudi zmanjšanje finančnih obremenitev za lokalne skupnosti.

PODATKI IN ANALIZA POTREB NA OBMOČJU OBČINE VOJNIK

Lani smo izvedli raziskavo v povezavi z dolgotrajno oskrbo oseb nad 65 let. Namen je bil ugotoviti trenutno potrebo po ustanovitvi dnevnega centra v občini Vojnik, po gradnji oskrbovanih (varovanih) stanovanj, potrebo po storitvi e-oskrbe in uporabo storitve Pomoč na domu. V Vojniku je bilo 1. januarja 2021 20,4 odstotka oseb starejših od 65 let (Slovenija 21,4 odstotka). 

Vaše sodelovanje v raziskavi je bilo pomembno, saj lahko le z vašimi odgovori dobimo vpogled v trenutne potrebe in želje po oskrbovanih (varovanih) stanovanjih, dnevnem centru v občini Vojnik in e-oskrbi, zato se vsem, ki ste sodelovali v raziskavi, zahvaljujemo.

ANALIZA: Odgovorilo je 21 anketirancev (67 odstotkov žensk in 33 odstotkov moških).

Dnevni center:

Dnevni center za starejše je oblika dnevnega institucionalnega bivanja, namenjen je predvsem starejšim, ki živijo doma in si želijo dnevnega večurnega vključevanja v družbo ali v razne aktivnosti. Aktivnosti, ki se izvajajo, vodijo strokovne osebe. Te so zelo raznolike in težijo k potrebam vključenih oseb, v prvi vrsti gre predvsem za socialne stike, telesno vadbo, ples, družabne igre, kulinarične delavnice in podobno.

Vsi anketiranci menijo, da je dnevni center na območju občine Vojnik potreben. 63 odstotkov anketiranih (12 oseb) bi se vključilo v dnevni center. Aktivnosti v dnevnem centru bi se naj izvajale dopoldne in popoldne. Vključili bi se predvsem zaradi druženja in varnosti. Polovica anketirancev bi imela zagotovljen prevoz, ostali pa bi potrebovali tudi tega. Želene dejavnosti v dnevnem centru so telovadba, petje, ročna dela, družabne igre, kuhanje in peka peciva, miselne igre, uporaba IT tehnologije in podobno. V dnevni center v sosednji občini bi se vključilo 28 odstotkov anketiranih, 39 odstotkov se jih o tem ni opredelilo. 

Oskrbovana stanovanja:

Oskrbovana stanovanja (pred leti se je uporabljal izraz "varovana") so arhitekturno prilagojena za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom. V njih lahko stanovalci dobijo pomoč določene ustanove 24 ur dnevno. Namenjena so starejšim od 65 let, ki jim zdravstvene razmere dopuščajo samostojno bivanje.

47 odstotkov (9) anketiranih bi se preselilo v oskrbovano stanovanje, če bi se ta nahajala na območju občine Vojnik. Razlogi: zaradi starosti, zaradi bolezni, arhitekturno prilagojeno stanovanje, 24-urna pomoč določenih ustanov in podobno. Dobra polovica anketiranih bi se odločila za nakup varovanega stanovanja, slaba polovica pa bi ga imela v najemu. 40 odstotkov korespondentov bi stanovanje potrebovalo za eno osebo, 60 odstotkov pa za dve osebi.

Za mesečni najem oskrbovanega stanovanja je večina pripravljena plačati do 250 EUR, 30 ostotkov bi jih bilo pripravljenih odšteti zanj do 350 EUR.

Če bi imeli na izbiro, bi 44 odstotkov anketiranih izbralo oskrbovano stanovanje, 22 odstotkov pa dnevni center.

E-oskrba

Storitev e-oskrba zagotavlja 24-urno povezavo s centrom za pomoč na daljavo in takojšnje sproženje klica na pomoč s pritiskom na gumb na obesku ali na varovalni enoti v primeru padca ali slabosti.

24 ur na dan omogoča enostaven in hiter klic ter organizacijo pomoči. E-oskrba starejšim, invalidom, bolnikom s kroničnimi boleznimi, bolnikom po težjih operativnih posegih in osebam z demenco omogoča, da bolj samostojno in neodvisno bivajo v svojem domu. Svojcem pa pomaga, da bolje in laže poskrbijo za svojce. E-oskrba se enostavno in brez velikih vlaganj prilagaja potrebam uporabnika.

24 odstotkov anketiranih bi potrebovalo e-oskrbo.

Pomoč na domu

Pomoč na domu obsega naslednje storitve:

-       pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih;

-       gospodinjsko pomoč;

-       pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

Upravičenci so osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje.

Od anketiranih jo uporablja 11 odstotkov in so s storitvijo zelo zadovoljni.

Dom starejših občanov

Od anketiranih ni bil nihče na čakalnem seznamu za dom starejših občanov.

Glede na analizo in potrebe bo Občina Vojnik pripravila načrt ukrepov na področju dolgotrajne oskrbe.

Vprašalnik je ponovno objavljen na spletni strani www.vojnik.si, lahko ga prejmete tudi po pošti v tiskani obliki, če sporočite svoj naslov na obcina@vojnik.si ali na tel. 03 78 00 640.

Viri:

https://www.gov.si/podrocja/zdravje/dolgotrajna-oskrba/

Rezultati anketiranja Občine Vojnik – 2021

Pripravila: Mojca Skale