»Naši začetki segajo v leto 2013. V hitrem tempu življenja velikokrat pozabimo na zdravje. Takrat smo začeli bolj raziskovati to temo in naravne pridelke, ki krepijo naše telo. Seznanili smo se tudi z aronijo, ki ima veliko zdravilnih učinkov in za katero velja, da uspeva tudi v našem okolju. Ker imamo dovolj pridelovalne površine in je delo na zemlji tisto, ki nas sprošča, smo se odločili za posaditev. Poleg tega je aronija tudi zelo lepa, ko cveti in jeseni, ko se listi obarvajo rdeče,« sta začetke opisala Matjaž Štravs in njegova žena Katja Lipovšek. Pri pridelavi aronije sodeluje vsa družina. »Tu gre velika zahvala tudi najinim staršem in prijateljem, ki vsako leto pomagajo pri obiranju. Trgatev je postala pravi družabni dogodek, na katerem ne manjka smeha,« sta hvaležna Matjaž in Katja.
Naravno iz domačih krajev
Njihov glavni proizvod je 100-odstotni sok aronije. Postopek predelave zanje opravi zunanji izvajalec. Sok je za zdaj njihov edini produkt za prodajo, sta povedala Matjaž in Katja ter dodala: »Za domačo rabo pa skuhamo tudi kakšno marmelado in spečemo pecivo. Tistim, ki poskusijo marmelade, je najbolj všeč kombinacija aronije in banane. Letos bomo prvič dali v prodajo tudi sok aronije z jabolko. Ta proizvod je posebej všeč otrokom, ki jim je okus same aronije premočan.« Njihove izdelke lahko kupite direktno pri njih v Jankovi, ali pa na Stranicah na Kmetiji Brečko, s katero sodelujejo že več let. V prihodnje bodo nadaljevali s pridelovanjem soka, ko bo več časa za to dejavnost, pa bodo morda uresničili še kakšno idejo.
Uspešne zgodbe so potrditev
Štravsovi pri pridelavi aronije vedno dajejo prednost kakovosti. Pridelava je ekološka, saj aronijo ročno oberejo, v sok pa ne dajejo nobenih aditivov. Cenijo svoje redne stranke in stremijo k njihovemu zadovoljstvu: »Najlepše pri vsem so zgodbe uspeha, ki jih delijo z nami. Ko nam stranke povedo, kako so s pitjem našega soka premagale številne zdravstvene težave. S tem dobimo potrditev, da smo se pravilno odločili in čutimo neizmerno veselje, da lahko pomagamo.«
Tekst: Klara Podergajs
Foto: arhiv družine