Vojniška cerkev postane še bolj mogočna, ko zadonijo orgle in zbor zapoje tisto slavno Splavaj misel. Za dolgoletno ubrano petje pri različnih cerkvenih slovesnostih na lokalnem in državnem nivoju, na številnih revijah, koncertih ter izvedbah vokalno-inštrumentalnih del je Občinski svet Občine Vojnik Mešanemu cerkvenemu zboru svetega Jerneja Vojnik podelil srebrni vojniški grb.
Zbor
je bil prvič omenjen leta 1920, kar govori o bogati zgodovini in tudi o tem, da po sto letih
vojniški kor ne sameva, ampak ga polnijo tudi mlajši pevci. Dober zgled so
jim prav pevci starejšega zbora, ki skoraj vsako nedeljo lepšajo različna
bogoslužja. Od navadnih nedeljskih maš, prazničnih bogoslužij, praznovanj obletnic
duhovnikov, porok do pogrebnih maš. Njihova vztrajnost in trdo delo sta dobila
potrditev tudi s sodelovanji na svetih mašah papeža Janeza Pavla II. v Mariboru v
letih 1996 in 1999, festivalu slovenske cerkvene glasbe v Cerkljah na Gorenjskem
in Evharističnem kongresu leta 2010 v Celju. S petjem
je zbor povzdignil slovesnosti številnih novih maš, pa tudi srebrnih, zlatih, bisernih maš in zlatih maš Martina Lupšeta, Antona Pergerja ter škofa dr. Stanislava
Lipovška. Zbor je pel pri svetih mašah, predvajanih po TV in radiu. Sodeloval je na
različnih škofijskih slovesnostih in na slovensko-hrvaškem srečanju v Krašiću v
spomin blaženega Stepinca. Zbor je organiziral številne koncerte in revije ter
sodeloval na prireditvah, tudi na Božičnem Vojniku. Leta 2008 je pri založbi
Zlati zvoki izdal zgoščenko z naslovom Sveti Jernej, bod' pozdravljen. Naslovno
pesem je zložil njihov prvi zborovodja Ivan Šopar. Njemu v spomin je trenutni zborovodja zbral njegove skladbe in skupaj z zborom pripravil koncert. Pevci zbora so sodelovali tudi pri izvedbi oratorija v čast Blaženemu Antonu
Martinu Slomšku v Vojniku leta 2016 in v Celju leta 2018. Pod taktirko velikih mojstrov
Trud pevcev je pohvalil in izpostavil tudi
njihov zborovodja Tomaž Marčič: »Pevci vložijo veliko ur, ko hodijo na
vaje, pojejo pri maši, ko bi bilo včasih laže samo sesti v klop in poslušati. Nekateri
tudi težje pridejo na vaje, a vseeno vztrajajo. Za svojo dušo, predvsem pa
za skupno dobro, za lepšanje bogoslužja.« V času njihovega skupnega
delovanja je zbor napredoval v kakovosti. Marčič je izpostavil tudi težo tega, da so
vlogo zbora prepoznali izven cerkvenih zidov in je na občinskem področju
priznanje dobil cerkveni zbor. Vsi ti dosežki so odraz dela tudi prejšnjih
zborovodij, je še povedal. Zbor je prevzel po tem, ko ga je nekaj časa vodil
župnik Anton Perger. Marčič mu je ob koncu srednje šole in med študijem že
priskočil na pomoč z igranjem orgel. Pred Pergerjem je zbor vodil Tone Volasko.
Prvi pa je vojniški zbor uglasil organist in skladatelj Ivan Šopar. Zlatih let
pevskega zbora se spominja tudi Anica Lipičnik, ki se mu je iz mladinskega zbora kot mnogi drugi pridružila
leta 1973: »S tem priznanjem smo dobili dokaz, da ljudje naše delo opazijo in ga cenijo. Da ni samo po sebi
umevno, da imamo organista in pevce na koru.«