"Kmetijstvo – vsebinsko izredno bogata beseda, ki jo nekateri mešajo s kmetijsko politiko, ki to nikakor ne more biti, kajti naše okolje oblikujemo ljudje in narava, ki nam je podarjena. Lahko smo ponosni, da je Občina Vojnik zelena, da so polja obdelana, v hlevih se še vedno redijo živali; zaraščanja praktično ni, trud tako kmetov kot ostalih občanov pa je poplačan z lepim pogledom na naš kraj," je povedal Oprčkal. Dodaja, da je pomembno zavedanje, da je okolje edinstveno, neponovljivo, namenjeno tudi prihodnjim rodovom, ne samo sedanji rabi. Lahko pritrdi, da se Občina Vojnik že od nastanka zaveda pomena kmetovanja za ohranjanje kulturne krajine, naše zgodovine in prihodnosti. "Ali je to dovolj za naše kmete? Verjetno ne, je pa simbolična vzpodbuda za marsikoga v smislu vsakoletnih finančnih razpisov dobrodošla," je poudaril Peter Oprčkal.

Brez kmetovanja ne bo šlo

Prebivalstvo občine raste, hkrati pa tudi pritisk na kmetijska zemljišča za pozidavo za različne projekte, kot so ceste, kolesarske steze, komunalna in ostala infrastruktura. "Občutljivost kmetov je na tem mestu upravičena, saj je zemlja edino sredstvo, s katerim upravljajo za svoj vsakdan. Izostanek pomanjkljivega dialoga lahko povzroči nepotrebno slabo voljo ter zastoj nekaterih pomembnih razvojnih projektov občine," je prepričan Oprčkal, ki dodaja, da brez kmetovanja ne bo šlo, če želimo ohraniti našo krajino. Pomemben člen v tej verigi je vzgoja: "Pa ne samo otrok ter mladine, tudi vzgoja starejših, da je avtohtonost (v kmetijstvu to pomeni stare sorte rastlin, pasme živali, kmečka poslopja …) medsebojnih odnosov pomemben člen sožitja z naravo."

Pomemben aktiven pristop kmetov

Tradicionalno kmetovanje, glede na naravno danost ter velikost kmetij v občini, že nekaj časa ne prinaša finančne stabilnosti naših kmetij, je povedal Oprčkal. Za pomembnejši razvoj je ta izostanek še večji. "Mnogim kmetijam, ki so se podale na pot dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ni uspelo, nekaterim pa je in ta pot je zagotovo pravilna in po moji oceni edina, ki lahko zagotovi stabilnost srednje velikih kmetij. Zato so potrebna dodatna znanja, ki jih mora zgotoviti kmetijska zbornica s svojimi institucijami," je poudaril Peter Oprčkal in dodal, da pa se brez interesa in aktivnega pristopa kmetov ne bo nič spremenilo.

Za delež, ki pripada kmetijstvu

"Če pogledamo dejanske razmere kmetovalcev, predvsem tistih, ki jim je kmetovanje osnovni vir prihodkov za življenje, ugotavljam, da je ekonomika kmetovanja na najnižji stopnji v  zadnjih nekaj letih, če ne desetletjih. Male in srednje velike kmetije so kljub dobri zadružni organiziranosti podvržene podrejenemu nastopu na trgu kmetijskih pridelkov. Izrazito želim biti kritičen do vseh, ki so vpleteni v oblikovanje prehranske verige. Najprej do oblikovalcev kmetijske "politike", predelovalcev, trgovcev in ne nazadnje nas - potrošnikov, ki odločamo, kaj bomo vzeli s polic," je bil jasen Oprčkal. Kar je pomembna tema za prihodnost kmetijstva in kmetstva tudi v Občini Vojnik, ki potrebuje dodatno stran analize. Oprčkal je povedal, da se pripravljajo nove smernice za kmetovanje v evropskem prostoru, ki bodo zaznamovale kmetijstvo tudi v naši občini: "Pričakujemo in zahtevamo od pristojnih državnih institucij, da zagotovijo delež, ki našemu kmetijstvu pripada. Ostalo bodo naredili naši kmetje sami – znajo!"

Tekst: Klara Podergajs

Foto: osebni arhiv