V Vojniku so začeli v Vrtcu Mavrica, v novi telovadnici pa so pridobili tudi prostore za osnovnošolske otroke. Judo šola, ki deluje kot kulturno-športno društvo, ima 260 članov po regiji, saj sodelujejo tudi z drugimi šolami. V Judo šoli Jaka se zavzemajo za drugačen način, s katerim otroke naučijo, da so lahko dobri v športu. Ta način je mogoče rezultatsko manj zanimiv. Judo je eden takih športov, kjer se razvija celotno telo. Zanj pa ne potrebuješ večje infrastrukture kot dvorano, v katero lahko položiš tatami.
Vključevanje otrok v šport
Peter Bevc se je sam spoznal z judom že v otroških letih. Je ustanovni član Judo kluba Sankaku. Pozneje se je z odhodom na študij prestavil v mariborski Judo klub Branik. Tako je dobil možnost treniranja na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Opravljal je tudi službo v športni enoti Slovenske vojske. Do leta 2004 je uspešno tekmoval, pozneje pomagal pri pripravah najboljših slovenskih judoistov za olimpijske igre. Leta 2010 se preusmeril v otroški šport. Opazil je težave pri vključevanju otrok v šport. Starši vplivajo na izbiro športa in imajo velika pričakovanja. Teh pa hitra specializacija v športu po mnenju Bevca na dolgi rok ne doseže. Približno 20 odstotkov otrok je dejansko gibalno sposobnih in dokaj hitro najdejo šport. Ostali pa so nesamozavestni, nezainteresirani za šport. »Takšne otroke se lahko v dveh letih s pravilnim pristopom skozi igro navduši za šport. Izkaže se, da se otroke, ki sedaj ne kažejo, kot pravimo, športno gibalne inteligence, zavrže na kraj, če se ne ukvarjamo z njimi. Ti ne bodo imeli veselja do športa, če jih tega ne naučiš,« je pojasnil Peter Bevc.
Niso pomembni rezultati
Vsako leto pripravijo dve judo tekmovanji in se jih kot člani Judo zveze Slovenije udeležujejo tudi drugod po Sloveniji. »Takim tekmovanjem pravimo pozna selekcija. Tekmujejo otroci, ki niso tako tekmovalno usmerjeni. Vsak dobi medaljo, vsi so zadovoljni, tekmujejo s svojimi vrstniki, sebi enakimi, tudi po znanju. Trenerji s tekmovalnimi rezultati nismo obremenjeni,« je povedal Bevc. Tako poskušajo zajeti čim večjo maso, med katero se izluščijo tisti, ki si želijo posegati po višjih mestih. »Tekmovalni rezultati manjkajo našemu društvu in mu bodo vedno, saj se mi ne bomo v to usmerili. Obstaja preveč klubov, ki stremijo za otroškim vrhunskim športom. Le 10 kilometrov stran na Lopati delajo bolj profesionalno, kot bi lahko jaz kadarkoli naredil v Vojniku, zato ni bilo smiselno ustanoviti podobnega kluba. Smo odprti, prijazni. Kdor pa hoče biti boljši, ga pri tem ne oviramo. Pomagamo mu, da se vključi drugam, v kakšen drug šport, kjer delajo bolj na profesionalnem nivoju in tako dosegajo boljše rezultate,« je pojasnil Bevc. Vesel je, ko ga otroci zapuščajo in pot nadaljujejo drugje, saj tako dobijo prostor drugi otroci, ki mogoče takrat takšen pristop do športa bolj potrebujejo. »Od 1. do 5. razreda so zelo zadovoljni. Če pa otroci nimajo želje po vrhunskem športu, tudi v višjih razredih ostanejo pri nas, kjer z njimi delamo naprej. Nekateri pa potrebujejo več, hočejo več. Vidijo, da to, kar nudim, ni dovolj za njihove potrebe. Tako vem, da sem za njih opravil svoje delo in jih navdušil za šport.« Takšni otroci nadaljujejo v drugih judo klubih po regiji, s katerimi pa v Judo šola Jaka dobro sodelujejo. Veseli so njihove želje in napredka, ki ga kažejo bivši člani šole.
tekst Nenad Vranešević
Foto: arhiv kluba




