Z Milico, ki je poverjenica za Rdeči križ v Vizorah, smo šli na obisk h gospe Mariji Kamenik, saj je včeraj obrnila svoj 85 list v knjigi življenja. Vesela, nasmejana in presenečena hkrati naju je sprejela.

Veselo smo se pogovarjale o življenju in njenih izkušnjah, boleznih in beseda je nanesla, da je začela pripovedovati, da je kot desetletno dekle pomagalo pri skrivanju partizana. K njihovi družini se je zatekel ranjeni partizan. Mati in oče sta vedela, da se ne bo rešil, zato sta ga skrivala v svoji hiši. Zanj sta naredila skrivališče pod stopnicami, pozidala sta steno, pustila odprtino, pred katero so postavljali metle. Čez dan je bil za steno, ponoči je spal na peči. Kadar so ponoči prišli partizani ali Nemci, je Marija hitro skočila na peč in se delala, da tam spi. Pri njih je bil kar šest mesecev, rana pa se je v tem času zacelila. Imela je še eno tako izkušnjo. Njen brat je moral v nemško vojsko. Ko je od tam pobegnil, se je skrival doma skupaj s partizanom. Tudi zanj sta mama in oče naredila skrivališče. Vsi so dočakali svobodo. Kljub težkim časom so vsi imeli prostor in hrano ter voljo, da premagajo težke, hude dni.

Gospa Marija je taka tudi ostala. Vse lepo vam želimo!

Tekst in foto: Magda Kajzba