Da smo lahko organizirali pohod, smo morali pot najprej urediti. Ni nam bilo težko pokositi in pograbiti trave ali porezati vej ob poti. V lepem, sončnem in vročem popoldnevu je bil pravi užitek spet hoditi v dobri družbi in lepi naravi. Pot je dolga dobrih 8 km, razgibana in obenem izobraževalna, saj nam ptički v desetih zvočnih hišicah povedo zanimivosti iz živalskega in rastlinskega sveta, iz življenja prof. Antona Bezenška ter o etnoloških, kulturnih in zgodovinskih značilnostih celotnega kraja. Dobre volje smo krenili skozi graščinski park, prečkali regionalno cesto Celje - Maribor in se zagrizli v breg skozi Verpete proti Bezenškovemu Bukovju. Ob poti so nam domačini ponudili osvežujočo pijačo, naši članici Vlasta in Marina sta pri lepo ohranjenem Kračunovem kozolcu, ki je nekakšen muzej starih kmetijskih strojev, ponudili sladek in slan prigrizek ter pijačo, tako da smo se s težavo odtrgali od prijaznih gostiteljev. Ogledali smo si Bezenškovo rojstno hišo, tudi tukaj dobili pecivo in poplaknili grla z osvežilno pijačo, za kar se lepo zahvaljujemo družinama Samec in Bezenšek, seveda pa tudi Vlasti in Marini ter Kračunovim, ki vedno sodelujejo in pripravijo prostor. Krenili smo naprej proti Zidanici in cerkvi "Roženvenske matere božje" v Črešnjicah. Ogledali smo si spomenik župniku Štefanu Kušarju ter se odpravili nazaj proti Bezenškovemu Bukovju. V naših vrstah je bilo tudi nekaj otrok, ki so uživali, da so pritekli do ptičje hišice, pritisnili na gumb in poslušali ptičke. Prijetno utrujeni smo se vrnili v dolino.
Čeprav nas korona noče in noče zapustiti, mi delamo. Organiziramo delovne akcije, poleg čiščenja Tončkove poti smo uredili tudi okolico Zidanice. Sodelovali smo pri pogostitvi pohodnikov po Slomškovi poti. Upamo, da bomo lahko novembra organizirali "žegnanje konjev" ter še kakšen pohod, če zaradi zahtevnih pogojev "Golaž žura" žal nismo mogli.
Tekst in foto: Irma Blazinšek




