Skupina se je najprej oblikovala v Celju, delovala tudi v Vojniku, potem pa so se ustalili v Novi Cerkvi. Iz te matične skupine je pozneje nastalo še več drugih skupin po okoliških župnijah. Je pa veliko članov ostalo v Novi Cerkvi, kjer je zdaj združenih približno 15 družin, tudi iz Trbovelj, Hrastnika, Slovenskih Konjic, Celja in Šoštanja. Kot voditeljica skupine sodeluje Katarina Kotnik, duhovni vodja pa je Alojz Vicman.

Sprejeti vsakega

Srečanja so pomembna za skupino ljudi, ki je bila preteklosti velikokrat odrinjena iz družbe, čutili so se manjvredne. »Tudi Cerkev nekako ni imela posluha zanje. Ustanovitev takih skupin pa je priznanje. Pripravlja se njim prilagojen program, maša, tudi prejemanje zakramentov. Včasih so menili, da zanje to ni bilo potrebno; obhajilo, birma. Članom te skupine in staršem pa veliko pomeni, da so vredni teh zakramentov,« je podaril Vicman. V zadnjem času opaža spremembo v mišljenju ljudi, pred 30 in več leti je bilo to precej drugače. Lučke, kot pravijo osebam s posebnimi potrebami, so skozi leta odrasle, nekaj se jih je poslovilo s tega sveta, imeli pa so tudi veliko lepih dogodkov, kot so bila obhajila, birme, nekateri prijatelji v skupini so se tudi poročili, se spominja Vicman.

Pogovor, molitev in druženje

Skupina se zbira vsako prvo nedeljo v mesecu, razen v poletnih mesecih, ko nacionalna organizacija pripravlja letovanja. Epidemija jim je v zadnjih dveh letih onemogočila srečanja, prvič so se po dolgem času srečali prvo nedeljo v marcu letos, česar so bili vsi veseli. Želeli so se srečati že na svečnico, ko je praznik Vere in luči, pa jim zaradi poslabšanja razmer to takrat ni uspelo. Srečanja so sestavljena iz treh delov. Najprej se vsi skupaj zberejo, nato delajo "lučke" same v skupini, starši pa imajo svoje srečanje z vodjo in duhovnikom. Pri vsem pomaga tudi približno osem prostovoljcev, ki so kot prijatelji. »Pripravljajo program po navodilih svetovnega združenja, od koder tudi vsako leto dobijo programski zvezek, kjer so oblikovana srečanja na najrazličnejše tematike, mi pa to potem prilagodimo našim potrebam,« je povedal Alojz Vicman. Drugi del srečanja je maša, ki je prilagojena potrebam udeležencev, tretji del pa je družaben klepet ob kakšnem prigrizku ali čaju, ko se prosto družijo in si izmenjajo vtise in izkušnje.  

Vera in luč po svetu

Gibanje se je rodilo iz želje, da bi osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim družinam pomagali najti mesto v Cerkvi in družbi. Leta 1971 je bilo s tem namenom organizirano veliko romanje v Lurd, ki od takrat velja za zibelko gibanja. Danes je to gibanje prisotno na vseh celinah, v več kot osemdesetih državah, povezuje pa katoličane, pravoslavne in protestante. V Sloveniji je Vera in luč prisotna že 30 let ter živi v 38 skupinah.

Tekst: Klara Podergajs

Foto: Župnija Nova Cerkev