Civilna družba je eden temeljnih stebrov demokracije. Tudi v Sloveniji je svobodno združevanje državljanov z ustavo zajamčena pravica. Civilna družba pomeni širok nabor organiziranja državljanov v skupine, ki delujejo izven okvira države in so tej po eni strani dopolnitev, po drugi pa protiutež. Med raznolike organizacije civilne družbe med drugim sodijo tudi civilne pobude (iniciative). Vsem oblikam civilnega združevanja je skupno, da zagovarjajo skupne interese svojih članov. Civilno družbo lahko razumemo kot tretji sektor poleg države in gospodarstva, ki v razvitih demokracijah skrbi za uveljavljanje interesov državljanov in nadzoruje delo državnih organov. Svobodno in dejavno civilno družbo podpiramo ter z njo vzpostavljamo dialog, saj se zavedamo, da je ena glavnih značilnosti zdrave demokracije. Slovenija se uvršča med redke odprte družbe, v katerih civilne družbe ne omejuje država (vir: Ministrstvo za javno upravo).

Za občino po meri občanov in ne le kapitala

Občina Vojnik je občina vseh občanov. Interesi ljudi so pomembnejši od interesov kapitala. Njihove želje in potrebe so slišane in upoštevane. Tako bi bilo v idealnem svetu. Pa ni. Še pred nekaj leti si nihče izmed nas ni mislil, da bo v Vojniku potrebno ustanoviti civilno iniciativo, da pridobimo pozornost. Pa je prišel tudi ta čas. Konec lanskega leta smo zato občani različnih nazorov, starosti in izkušenj ustanovili civilno iniciativo TUKAJ SMO Vojnik.

Zakaj? Ker se z nami ne občina ne država ne pogovarjata. Ker nasprotujemo razvoju in vodenju občine, ki na prvo mesto postavlja parcialne interese. Ker imamo dovolj izgovorov občine, da krajani nagajamo in zaviramo razvoj občine in da se z nami ne da pogovarjati. To je le krinka za lastno nesposobnost, nestrokovnost in nezaineresiranost stvari spremeniti. In krinka za vse tiste, ki takšen razvoj in delovanje že leta nekritično podpirajo.

Veliko je težav. Promet je prva. Po regionalni cesti Celje – Višnja vas –Frankolovo se je leta 2021 peljalo 5,25 milijona vozil, lani že 5,67 milijona! Pa nimamo urejenih ne pločnikov ne kolesarskih stez. Podobne zgodbe spremljamo tudi na ostalih cestah. Zelo dobro stanje opisuje eden izmed komentarjev na naši Facebook strani, ko pravi, da sta bila Vojnik in Arclin v zadnjih letih deležna številnih investicij. A vse na račun občine, ki ne brzda investitorjev in jim ne podaja usmeritev razvoja. Sprašuje se ali takšne usmeritve sploh ima. Na koncu pa zaradi izgleda, kvalitete in varnosti prostora ceno plačajo krajani.

Izpostaviti je potrebno odvodnjavanje. Dejstvo je, da se na območju občine veliko gradi. Kar nas ne moti. A prostorsko načrtovanje je disciplina, ki zahteva širok pogled, tudi glede posledic posegov v prostor. In ta že vrsto let manjka. 24. aprila je bil na Direkciji za vode sestanek, na katerem naj bi rešili vprašanje ureditve potoka Dajnica v njenem spodnjem delu. Prvenstveno vse rešitve zadevajo urejanje vodotoka v spodnjem delu, nihče pa ni pripravil rešitev za celoten potek. Čas dobrih rešitev je mimo, kajti objekti, ki so bili zgrajeni v bližnji preteklosti, danes onemogočajo optimalne rešitve. Parcialno dogovarjanje z lastniki zemljišč ni zagotovilo za celovito rešitev. S strani Direkcije je bilo zaznati obsežna prizadevanja, ki pa omogočajo izvedbo šele, ko bo občina izvedla aktivnosti na terenu s pridobivanjem soglasij. Na sestanku smo ugotovili, da občina ni posredovala celovitih podatkov glede evidentiranega stanja ob poplavah, ki je bilo s strani Civilne iniciative evidentirano in procesno ustrezno posredovano na KS Vojnik in občino. Predstavniki Direkcije so obljubili, da bo kmalu potekal ogled terena skupaj s krajani.

21. maja smo se udeležili delavnic za pripravo občinske Celostne prometne strategije. Priprava takšne strategije je tudi ena izmed naših zahtev. Delavnice so prvi korak k poskusu ureditve prometnih tokov v občini. Žal vsaj 15 let prepozno.

Našim prizadevanjem so se pridružili v Pristavi in Globočah. Tam opozarjajo na prehitro in objestno vožnjo voznikov. Krajani so občini že poslali pobudo za znižanje omejitve hitrosti, opozarjajo, da na odseku od Ivence do Frankolovega ni prehoda za pešce. Ni pločnikov, ni kolesarskih stez. V začetku aprila je bil v Globočah sestanek in ogled terena, ki so se ga med drugimi udeležili tudi predstavniki občine, policije in direkcije za infrastrukturo. Sprejeli so sklep, da občina naroči izdelavo Načrta prometne ureditve, v katerem se predvidi postavitev dodatne prometne signalizacije in opreme ter izboljša varnost otrok.

Narejenih je bilo torej nekaj pomembnih korakov. Vodstvu smo dali vedeti, da je enostranskega in enoumnega razvoja občine dovolj. Zahtevamo spremembe in razvoj, ki bo v največji možni meri upošteval želje in potrebe ljudi. Predvsem pa pričakujemo, da se vodilni do krajanov začno obnašati odgovorno, da jih o težavah in rešitvah pravočasno in celovito obvestijo. Pomembno je, da se tisti, ki vam je mar za razvoj občine, zbudite in začnete verjeti v moč vašega glasu. Samo združeni bomo lahko premaknili stvari na bolje. Pa naj bo župan kdor koli. (Janez Krušič)

Civilna iniciativa Bovše – Razgor za izgradnjo optike

Naša civilna iniciativa se je zaradi zelo slabega prenosa interneta, ponekod komaj 8 Mbit/s, zbrala pred petimi leti, ko smo začeli naslavljati vprašanja na Telekom Slovenije in Rune Enia, ki je dobilo na razpisu pravico za izgradnjo optičnega omrežja na podeželju Slovenije. Podjetje financira zasebni sklad CEBF – Connecting Europe Broadband Fund.

Vsa leta smo dobivali tako od Telekoma kot od Rune Enie negativne odgovore, da izgradnja ni predvidena. Spodbudno je bilo, da je Občina Vojnik umestila v sanacijo plazu in ceste na dveh odsekih; naselje Bovše ter klanec Pristava Razgor, hkratno položitev optične kanalizacije. Predvsem pri slednjem je imela tudi naša civilna iniciativa veliko pobudo. Ker je bilo pred tem optično omrežje zgrajeno v sosednjem naselju Marija Dobje, smo nekaj časa menili, da bi se lahko povezali z njim, saj je bilo do naše optične kanalizacije potrebno položiti le 400 m cevi. Pri tem smo ravno tako ob sanaciji ceste Marija Dobje apelirali na Občino Šentjur, da cev položi. Slednja je bila položena (zaradi pomanjkanja sredstev ali nezainteresiranosti Telekoma) le na polovičnem odseku 200 m.

Ko smo v začetku januarja letos ponovno dobili negativne odgovore Rune Enie in Telekoma, smo se odločili za peticijo. Slednjo so podpisala praktično vsa gospodinjstva v naseljih Bovše, Razgor in Gradišče. Žal Pristave nismo mogli pritegniti k pobudi. Peticija je bila po treh tednih zbiranja podpisov – zbranih jih je bilo 141 – poslana na Rune Enio in Telekom. Od Telekoma smo bili ustno obveščeni, da za izgradnjo niso zainteresirani. Prvi pozitivni odgovor je prišel od Rune Enie, podjetje je namreč potrdilo, da bo začelo z izdelavo projektne dokumentacije. Zadnje novice so, da bi bil razpis za zemeljska dela objavljen to jesen in da bi bil začetek del tako konec leta. Optično omrežje bo prišlo do nas iz smeri Šentjur, Ponikva – Dramlje po novi trasi, ki ne bo povezana z Marija Dobjem. (Matjaž Pečar)

Tekst: Janez Krušič, Matjaž Pečar

 Foto arhiv CI