V zakonu so se očetu inženirju Alfredu Antonu in materi Mariji Hauser (dekliško Stallner) rodili štirje otroci; in sicer sin Pavel (Paul) in hčere Doroteja (Dora), Elizabeta (Lili) in Renata (Renater). Družina je stanovala v ugledni meščanski hiši na ulici Glacisstrasse 53 v Gradcu, nedaleč vstran od graškega mestnega parka. Dorina mati je bila sestra od pobudnika izgradnje vojniške hiralnice Moritza Stallnerja. Zato je s svojo družino iz Gradca veliko zahajala v njegovo vilo v Vojnik, še posebej v poletnih mesecih.

Žal o zgodnjih letih življenja in o odraščanju Doroteje ni veliko poznanega. Tudi redki, še živeči daljni sorodniki v Avstriji in v Švici, s katerimi sem kontaktiral, o njej žal ne znajo povedati ničesar. Prvi dokumentirani zapis o Dorotejinem delovanju v Vojniku je mogoče najti v časopisu iz leta 1898, kjer je Doroteja ob koncu šolskega leta obiskala šolarje, takratne nemške šole v Vojniku.

Njen brat dr. Pavel Hauser je bil zaposlen kot referent v avstrijskem ladjarsko-trgovskem podjetju Lloyd. Zanimiv je podatek, da je bil v prvi svetovni vojni kot poveljnik topniške baterije 14. septembra 1914 težko ranjen v bojih pri Poljskem mestu Sandomierz. S strani sovražnika je bil ujet in odpeljan v ujetništvo v Rusijo. Dorina sestra Elizabeta je bila po poklicu agronom in se je poročila lastnikom papirnice v Višnji vasi Alfredom Wokaunom. Družina Wokaun je imela svojo vilo nedaleč stran od Stallnerjeve vile.

Doroteja se ni nikoli poročila in ni imela svojih otrok. Njen izbranec je bil mornariški častnik nadporočnik Georg S. Faber iz graščine Frankolovo. Bil je najstarejši izmed devetero otrok družine Faber in nekoliko starejši od Doroteje. Zaradi njegove službe, kjer je kot mornar veliko potoval, ga je Doroteja, dolga leta čakala, da se vrne in upokoji. Na željo njene matere se je z njim poročila njena najmlajša sestra Renata, razlog pa je bil ta, da je bila edina izmed Hauserjevih otrok, ki še ni bila preskrbljena za življenje. Zaradi tega je prišlo v družini do hudega spora. Nedaleč vstran od Stallnerjeve vile si je Doroteja nato zgradila svojo lastno hišo, v kateri je imela tudi slikarski atelje. Hiša je bila lepo urejena in v kmečko alpskem slogu napravljena ter pokrita s slamo. Ob hiši je imela skalni alpinet, zraven hiše pa gospodarsko poslopje, za katerim je bil sadovnjak. Tam gori nad Vojnikom je Doroteja v samoti ustvarjala odmaknjena od celega sveta. Bil je to njen svojevrstni raj na zemlji. Hrepenenje po ljubezni in neizpolnjen materinski čut je opaziti tudi v njenem umetniškem delu, predvsem v škarjerezih, kjer je največkrat upodabljala otroke, pravljične in pa ljubezenske motive. Doroteja je velikokrat za veliko noč in tudi za druge večje praznike k sebi rada povabila vojniške otroke. Predvsem so bili to otroci njenih prijateljev in znancev z vojniškega trga in okolice: Tanškovi, Gorenškovi, Švajgerjevi, Otorepčevi, Ratejevi, Jeklovi, Kokaljevi, Ovčakovi, Špindlerjevi in drugi.

Na slavnostno gostijo so bili otroci povabljeni s pisnim povabilom. Starši so otroke »pražnje napravili« in jih napotili na Štolnerjev hrib k slikarki. Otroke je vedno obravnavala kot sebi enake. Obdarovala jih je z raznimi darili, kot so bile pisane vetrnice iz papirja, ki jih je sama napravila. Po njenem posestvu pa so otroci iskali dobrote, ki jih je zanje pri njej skril velikonočni zajec. Pogostila jih je z raznimi dobrotami, s pisanimi keksi, šarkljem in sladkim kakavom. Na koncu pa so otroški obisk ovekovečili še s fotografijo za trajen spomin. Dogodek se je otrokom za vedno vtisnil v spomin.

Njeno življenje se je tragično končalo v požaru v njeni hiši v mesecu januarju 1946. Danes njene lepe hiške na rahli vzpetini Štolnerjevega griča ni več in le redki so sprehajalci, ki danes hodijo tam okrog. Slikarka pa še živi v spominu Vojničanov, njenih prijateljev in predvsem otrok, ki so jo poznali. Naj bo ta skromni zapis moj mali prispevek k ohranitvi spomina na znamenito slikarko.

V župnijskem domu sv. Jerneja v Vojniku bomo v petek, 29. septembra 2017, ob 18. uri člani TD Vojnik v organizaciji s KS Vojnik, z Občino Vojnik, domoznanskim oddelkom OKC Celje, s KKD Ivan Šopar Vojnik, TKD Globoče in z galerijo Piros izvedli predavanje in pogovor o vojniški slikarki Doroteji Hauser ob obeležitvi 140. obletnice njenega rojstva. Pred predavanjem bo odprtje razstave originalnih miniaturnih škarjerezov Doroteje Hauser in grafik po njenih motivih iz zbirke Jožeta Žlausa iz Globoč.

Tekst: Marko Zdovc
Foto: zbirka avtorja