Večino časa od njenega devetega leta, odkar je v klubu, je trenirala dvakrat na teden, sčasoma pa je preživela tudi vedno več prostega časa ob skrbi za konje. Sprva je jahala na večjih ponijih in počasi prešla na prave konje. Čeprav si je tega želela že mnogo prej kot je bilo mogoče, je glavna ovira velikost jezdeca. Kot pravi sama, poleg dovolj dolgih nog za stremena in za ježo potrebuješ močne roke in noge; roke za hitre konje, da jih upočasniš in noge za tiste bolj počasne, da jih podvizaš.

Na začetku je bila zelo sramežljiva in zadržana, sedaj pa ima v klubu kar nekaj najboljših prijateljic, s katerimi se druži v klubu in v vsakem prostem trenutku. Kot pove v smehu sama, navdušence nad konji resnično razumejo samo drugi navdušenci. Sčasoma je usvojila prvine jahanja in opravila izpita Jahač 1 in 2, nato pa nadaljevala urjenje v skupini za preskakovanje ovir. Pred tremi leti je končno lahko opravila tudi tekmovalno licenco A1, ki ji omogoča tekmovanje v preskakovanju ovir višine od 60 do 90 cm. Lani maja, ko je bila dovolj velika za ježo največjih konj, je začela tudi aktivno tekmovati v preskakovanju ovir. Za seboj ima že kar 15 tekmovanj in trdo dela na tem, da napreduje do licence A2 (ovire višine od 110 do 115 cm) za kar potrebuje 3 rezultate brez napak. To pomeni, da progo s konjem premagata v za to določenem času in brez podrtih ovir.

Vsakega tekmovanja se izjemno veseli, čeprav zanjo predstavljajo velik logistični zalogaj. Poskrbeti je namreč treba tako za prevoz tekmovalcev in trenerja kot tudi konjev. Občasno je treba poskrbeti tudi za nastanitev ekipe in konjev. Trenira in tekmuje pod budnim očesom trenerja Aleša Kučerja, ki ima tudi sam bogate izkušnje s tekmovanjem. Poseben čar v preskakovanju je zanjo obilica adrenalina, ki jo spremlja na takšnih podvigih. Poleg adrenalina Eva Katarina pravi, da je najboljši občutek, ko dobijo v klub novega konja (npr. s kmetije) in ga skupaj urijo, trenirajo ter spremljajo njegov napredek do pravega tekmovalca v preskakovanju ovir.

Nekoč v prihodnosti bi rada tekmovala tudi na državnih prvenstvih, za kar najprej potrebuje licenco A2 in svojega konja. Pa tudi zrasti mora še malo. Glede na njeno vnemo in sproščenost ob pogovoru o konjih ne dvomim, da ima volje in želje dovolj, da ji bo to tudi uspelo.

Tekst: Nenad Vranešević

Foto: Evin arhiv