Že v mesecu juniju se je na morje odpravila prva polovica otrok z mentorji. Sedem dni druženja je minilo, kot bi trenil, saj je bil njihov urnik zapolnjen z mnogo aktivnostmi. Del letovanja je bil namenjen izobraževanju, zato so imeli na urniku tudi predavanja o različnih temah gasilstva. Kopanju in razigranosti v vodi so sledili turnir v odbojki in razne igre, ki pa so bile tekmovalne narave. Nekaj od njih je bilo vodnih, druge so temeljile na znanju o gasilskih veščinah, pri vseh pa so otroci z glasnim navijanjem ustvarjali rahlo vznemirljivo, tekmovalno, a vendarle prijetno vzdušje.

Ker je bilo v kampu tudi veliko število mladih gasilcev iz Hrvaške, je bilo zanimivo spoznavati, kako različne so njihove zmožnosti v znanju na gasilskem področju. Nedvomno so se otroci iz naše gasilske zveze odlično izkazali. Doživetje v kampu je bilo najpristnejše ob večerih, ko se je rivalstvo med društvi spremenilo v nedolžno prijateljevanje slovenskih in hrvaških otrok. Predvsem zadnji večer je bil prežet s pozitivno energijo. Po izboru za mis in mistra kampa ter najboljšo masko je največ zanimanja poželo tekmovanje v imitiranju. Smešnim in resnim nastopom so sledili bučni aplavzi in zadnji večer se je hitro bližal h koncu. Tako se je teden za marsikoga prehitro zaključil.
Nasmejani, sproščeni obrazi so bili popotnica otrokom iz prvega termina letovanja v zadnjo noč pred odhodom. In ker je kamp gasilske mladine ravno pravšnji kraj za pustolovščine, se bo prav gotovo tudi druga polovica otrok, ki se je tja odpravila konec avgusta, vrnila domov z lepimi izkušnjami. 
 
Nastja Kraljiča, za mladinsko komisijo GZ Vojnik - Dobrna

Kako pomagati gasilcem

Običajno so gasilci tisti, ki pomagajo drugim v nesrečah. Domači gasilci pa iščejo način, kako pomagati tudi sebi. Dejstvo, da gasilci pri svojem delu doživljajo tudi travme, namreč ne sme biti več tabu, so prepričani v Gasilski zvezi Vojnik - Dobrna, zato so se lotili kompleksne naloge, kako pomagati prostovoljnim gasilcem, ki v akcijah doživijo stres. Takšno idejo so že dolgo premlevali, vendar je ob tekočih stroških delovanja društev zanjo vedno zmanjkalo denarja. Pred kratkim so skupaj z gasilskim društvom v Prezidu uspešno kandidirali za sredstva evropskega sklada za regionalni razvoj, zato bodo zdaj sami sestavili izobraževanje, ki ga vsi prostovoljni gasilci zelo pogrešajo. »Kako obdelati posttravmatski stres je naša inovativna zadeva v celotnem projektu. Do sedaj k tem stvarem iskreno rečeno sploh nismo znali pristopiti. Zdaj nameravamo v okviru projekta izdati tudi učbenik o tem,« pripoveduje predsednik zveze Benedikt Podergajs.

Kot dodaja, so analize z obeh strani meje pokazale, da se s posttravmatskim stresom gasilci premalo ukvarjajo. Stres je sestavni del njihovih intervencij. V nesrečah, še posebej takšnih, kjer so udeleženi tudi otroci, gasilci trpijo veliko psihično breme, ki ga sami težko (če sploh) predelajo. »Pomembno je tudi osveščati javnost in prostovoljce same ter s tem razbiti ustaljeno mišljenje, da je pomoč za čustvene težave sramotna,« še poudarja Podergajs.

Del »pogače« evropskih sredstev so okusili tudi mladi gasilci, ki so letos počitnikovali v Fažani. V okviru projekta, za katerega bodo na obeh straneh meje gasilska društva prejela po 150 tisoč evrov sredstev, bodo gasilskim društvom vojniške in dobrnske občine nakupili še zaščitne in delovne obleke za gasilce, pokrili pa bodo tudi stroške izobraževanj za operativne gasilce.

Rozmari Petek