Slavnostni govornik je bil Branko Petre, podžupan Občine Vojnik, ki je prisotne pozdravil najprej v nemškem, nato pa še hrvaškem jeziku in s tem ponazoril, kako bi bilo lahko danes, če naši predniki ne bi tako vztrajali in ljubili slovenskega jezika. Nato je nadaljeval: ''… zato sem zelo vesel in počaščen, da Vas lahko vse prisotne, dame in gospodje, cenjeni gostje in vsi nastopajoči, v slovenskem jeziku iskreno in prijazno pozdravim na prireditvi v čast prazniku kulture v naši novi večnamenski dvorani, ki nam v Vojniku pomeni toliko kot Stožice in Cankarjev dom skupaj.''  

Po pozdravu vseh prisotnih, poseben pozdrav je namenil predstavnikom ter članom kulturnih društev in sekcij, je vsem zaželel: ''Bodite vedno nasmejani zato, da polepšate dan tistim, ki si vašega nasmeha želijo …'' Nadaljeval je z anketo, "ko je ob dnevu samostojnosti TV anketirala ljudi na ulici v Ljubljani in jih spraševala, kako so zadovoljni z našo Slovenijo. In predstavnica ženskega spola, odeta v krznen plašč, je izjavila, kako jo je sram, da je Slovenka. Halo! Moram priznati, da me je njena izjava prizadela. Res je, da je v naši deželi tudi kaj narobe, da imamo takšne in drugačne »lumpe«, resda se je tudi socialno stanje poslabšalo, vendar rešujmo te probleme in nikdar ne pomislimo, da nas je lahko sram, da smo Slovenci. Nikar zaradi tega, ker smo majhen narod, ne zanemarimo našega jezika in naših običajev, kajti to nas definira kot narod (p. Cestnik). Pomislimo, kakšno doto bomo zapustili našim otrokom!

Ali veste, da so Brižinski spomeniki prvi slovenski zapis iz okoli leta 1000, verjetno najstarejši zapis v slovanskem jeziku, in Stiški rokopisi (1428) starejši od odkritja Amerike (1492), starejši od Francoske revolucije (1789–1799), da je Primož Trubar napisal našo prvo knjigo leta 1550 in da je France Prešeren leta 1844 napisal besedilo Zdravljice, ki jo imamo v naši državni himni? Kako bi bilo, če bi bilo vse te plemenite može sram, da so Slovenci in bi se sramovali našega jezika? Pa so živeli v času, ko sta za uradni jezik veljala nemščina ali latinščina.''

Kulturni program se je prepletal s čudovitimi besedili in glasbo, ki je bila v večini v priredbi prof. Tomaža Marčiča, našega lanskega dobitnika županovega priznanja, in so jo izvedli Mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, članica opernega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Maribor, in dramski igralec Renato Jenček, član SNG Celje, ki je na slikovit način predstavil Prešernove pesmi. Zaplesale so plesalke Harlekin, Društva za umetnost plesa, v režiji Ane Pezdir. Prireditev je zelo lepo povezovala Greta Kokot Rajkovič.

Predstavnica Turističnega društva Vojnik je predsednici šolskega sklada OŠ Vojnik Maši Stropnik predala ček z denarjem, ki so ga zbrali na avkciji slik slikarjev amaterjev.

Program je bil izveden na zelo visokem nivoju in prireditev bi bila lahko vzor ustvarjalcem državnih proslav, ki jih gledamo po televiziji. K dobremu počutju je prispevala tudi polna dvorana obiskovalcev ter seveda prijeten scenski prostor, za katerega je v novi telovadnici OŠ Vojnik poskrbela Občina. Županovo darilo kulturnikom, ki ga vsako leto z veseljem podari vsem domačim ustvarjalcem, je bilo letos prav gotovo nekaj posebnega. Verjetno je ob njem zaigralo srce tudi Prešernu. Hvala vsem, ki so se trudili in dodali svoj prispevek k lepemu večeru.

Milena Jurgec

Foto: Jure Vovk