V programu so se zvrstile Maistrove pesmi. Kazen in Rožmarin sta zapela Mojca in Primož Hladnik ob klavirski spremljavi Simona Jagra, recitirali pa so: Sonja Bastl pesem Gospa z Gore, Sara Bastl Gosposvetska straža in Amadej Bastl pesem Še zadnji zvon, ki pretresljivo sporoča, naj … ''udari v plat še zadnjikrat čez našo vas tako močno, da bron ti poči za slovo in pojdeš – mrtev smrt sejat'', ker ga bodo pretopili in bo namenjen topovskim kroglam.

Ker je letos tudi 120 let od rojstva Srečka Kosovela in 170 let od rojstva Simona Gregorčiča, so bile v program vključene tudi njune pesmi. Jutro na Gori je recitiral Matic, Psalm pa Gašper Marčič. Kosovelovo Pa da bi znal sta čudovito ob spremljavi Simona Jagra zapela zakonca Hladnik. Med nastopajočimi so bili tudi mlajši člani, in sicer Maks Kovač, ki je doživeto pripovedoval Kosovelovo Vetri v polju, Marcelino in Patricija Rezar pa sta ob Jagrovi spremljavi zapela Gregorčičevo Veseli pastir. Tjaša Kovač je z občutkom posredovala Gregorčičeve verze Življenje ni praznik, Gašper Marčič pa pesem Sam. Da je bil Gregorčič lepo predstavljen, so poskrbeli tudi pevci Moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik s pesmima Njega ni in Izgubljeni cvet.

Smisel celotne prireditve je s svojimi modrimi besedami povezal Anton Perger, ki je vse tri pesnike predstavil kot drobne ptice, ki so preroško v svojih verzih in delu predvidele, kaj se bo zgodilo v naši deželi in kako pomembno je Rudolf Maister s svojo genialnostjo in neustrašnostjo ohranil Maribor Slovencem. Za konec je Matic Marčičs pesmijo MI, ki je zanimiva, njena vsebina pa aktualna tudi v današnjem času, zaključil lep kulturni program. Prireditev je odlično povezovala Rozmari Petek.

Tekst in foto: Milena Jurgec