Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
6°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

Literarni večer s predstavitvijo knjige

Literarni večer s predstavitvijo knjige »Lemberg - grad in trg«, katere avtor je Zoran Slatinek, je 30. 8. 2013 potekal na gradu Lemberg v obnovljeni grajski dvorani. Prijeten in zanimiv razgovor o vsebini knjige smo popestrili z razstavo slik gradu Lemberg in druge tematike, ki so jo pripravili ljubiteljski slikarji. Svoje izdelke za razstavo so prispevali: Jerica Rihar, Franci Kovač, Milena Jurgec, Amina Kolarič, Martin Toman, Silvija Mikuš, Mojca Kuzman, Milica Novak, Jože Žlaus, Irena Kraljič.
Uvodoma sta vse prisotne pozdravila župan občine Vojnik Beno Podergajs in predsednica TD Nova Cerkev Zvezdana Stolec.

 

Kaj je pravzaprav grad? Kratko vprašanje, na katerega pa ni enostavnega odgovora, saj je grad za otroke v vrtcu zgolj velika hiša, za zgodovinarja ali arhitekta umetniška stvaritev, za državo finančno breme … Gradovi so imeli številne funkcije, a osnovni sta bili dve - grad je bil središče posesti in prebivališče gospode. Poleg teh osnovnih so imeli gradovi še druge pomembne vloge: bili so obrambne točke, bili so stičišče kulturnih in umetnostnih tokov (na gradovih se je plesalo, muziciralo, v njih so se srečevale različne družbene plasti ...).

Gradovi ter njihova zgodovina, predvsem njihova vez z naravo in pokrajino, nas podobno kot zgodovinska pisma in listine lahko veliko naučijo, če jih znamo odpečatiti in razbrati.

 

Odpečatiti in razbrati zgodovino gradu Lemberg je znal tudi gospod Zoran Slatinek, in prav o tem, kaj je grad, je spregovoril v enem svojih poglavij. Zoran Slatinek po svoji profesiji ni pisatelj, življenjska pot pa ga je zanesla v Lemberg, kjer ga je popolnoma prevzel in pritegnil grad Lemberg.

 

Izsek iz njegove knjige pravi: »Vse skupaj se je začelo leta 2000, ko sem se priselil v Lemberg pri Novi Cerkvi. Stanujem namreč zelo blizu gradu Lemberg, ki me je s svojo vzvišeno lego nad dolino privlačeval že dalj časa. Splet okoliščin mi je ponudil odkrivanje njegove preteklosti, iskanje duš, skritih med razpadajočimi zidovi in ohranjanje njegove identitete med gradovi na Slovenskem. Zelo me je presenetil zgodovinski podatek, da grad Lemberg kljub neposredni bližini Celja v 14. in 15. stoletju ni bil nikoli last grofov Celjskih, še posebej me je pa navdihnila  Vischerjeva (VIŠERJEVA) upodobitev gradu iz leta 1681. To me je še samo dodatno spodbudilo k podrobnejšemu raziskovanju njegove zgodovine. Pri svojem raziskovanju sem tudi spoznaval zgodovino slovenskega naroda, zlasti življenje malega človeka, kmeta in viničarja, podjarmljenega gospodarju na gradu Lemberg. Tudi danes, 800 let po prvi omembi Eberharta Lemberškega, grad Lemberg še zmeraj živi. Živi po zaslugi vsakega od nas, ki ga je začutil in mu dal trenutek svoje pozornosti.«

 

Da, res sta mu dala trenutke svoje pozornosti. Zoran Slatinek na svoj način in Franci Zidar na svoj način, saj mu pravzaprav posveča ves svoj čas. Na srečo razpadajočega gradu in nas krajanov je prevzel zapuščen grad v letu 2007. Znano dejstvo je, da vsak lastnik gradu pusti objektu svoj pečat, zato lahko rečemo, da pozitiven pečat nedvomno pušča in ustvarja tudi gospod Franci Zidar, ki pri svojem delu tudi sam na novo odkriva arhitekturo gradu.

 

Citat Francija Zidarja iz knjige »Lemberg – grad in trg«:

»Pred natanko osmimi stoletji - leta 1213 - je bil grad Lemberg prvič omenjen v pisnih virih. Predpostavljati je mogoče, da so ga pozidali v drugi polovici 12. stoletja in v začetku 13. stoletja. Nastanek gradu sodi v čas, ko je na slovenskem Štajerskem nastala večina srednjeveških grajskih stavb, od katerih sta se do danes ohranila le grad Lemberg in grad Komenda na Polzeli.

Leta 2007 je zapuščen in skoraj v razvalinah grad dobil novega lastnika, ki je postavil koncept celovite prenove spomeniškega kompleksa. Čiščenje navlake, izdelava arhitekturnih posnetkov, predhodne arheološke in druge raziskave, zaustavljanje rušenja so tisti že izvedeni ukrepi, ki predstavljajo prvo fazo prenove. Hkrati z izvajanjem interventnih ukrepov se je v gradu začelo vračati življenje. Koncerti, razstave in drugi kulturni dogodki, izvedeni v sodelovanju s Turističnim društvom Nova Cerkev  in Občino Vojnik, nadgrajujejo velike obnovitvene napore.«

 

Pri raziskovanju zgodovine gradu me je pritegnila predvsem raznolikost arhitekture gradu. Nesporno je, da je grad Lemberg zgodovinsko in arhitekturno zelo raznolik, da so podobo prvotnega romanskega gradu spreminjali že sredi 15. stoletja takratni lastniki Schaumbergi (ŠAUMBERGI), nakar so v 2. polovici 16. stoletja takratni lastniki Welzerji dodali gradu vrsto renesančnih arhitekturnih sestavin - s temi posegi je bil grad prilagojen obrambnim in bivanjskim potrebam tistega časa in je dobil izrazito renesančne poteze, katerih večji del se je ohranil do danes.

 

Za časa Schrattenbachov (ŠROTNBAHOV, po nekaterih virih ŠRATNBAHOV) je grad dobil nekatere baročne poteze. Do leta 1812, ko so lastniki gradu postali Langerji, se je menjalo več lastnikov. Langerji so prezidali vhodni palacij in mu nadeli rustikalno podobo, v letu 1904 pa je grad postal last družine Gallé, ki je na Lembergu gospodarila do leta 1945.

Eno najbolj škodljivih obdobij poseganja v stavbno zgodovino gradu Lemberg je prav obdobje od leta 1945 do leta 2007, saj so takratni lastniki opustili sleherno vzdrževanje gradu in dopustili uničevanje ter rušenje posameznih sestavin tega kulturnega spomenika.

 

Sedanji lastnik gradu Franci Zidar je zaključil literarni večer in nas ponovno prepričal, da lahko s ponosom rečemo, da se grad Lemberg uvršča med najslikovitejše gradove v Sloveniji s svojo značilno lego, izjemno krajinotvornostjo in izrazito srednjeveško arhitekturno zasnovo.

 

Literarni večer so popestrili mladi fantje ansambla Klateži iz Nove cerkve ter Špela Cehner.

 

Zanimiv klepet o vsebini knjige, ki ga je z Zoranom Slatinkom z zanesljivo strokovnostjo opravil Drago Medved, novinar in znan slovenski publicist, je zbrane poslušalke in poslušalce nedvomno vzpodbudil, da bodo z zanimanjem prebirali knjigo »Lemberg - grad in trg«.

                                                                                                                         

 Irena Kraljič

 

Foto: J. Vovk

 

 

 

 

Oglejte si tudi