V Prosvetnem društvu Anton Bezenšek in Turističnem društvu Frankolovo se tega zavedamo, zato smo letos združili moči in prav na božič, tj. v torek, 25. decembra 2012,  pripravili božično-novoletno prireditev Frankolovčani – Frankolovčanom. To je bila resnično prireditev za  vse generacije, saj so bili najmlajši obiskovalci še v otroških vozičkih, najmodrejši pa so si nadeli že več kot devet križev.

Skozi glasbo so se predstavile  vse pevske in glasbene skupine v kraju, od osnovnošolskih naprej. Si predstavljate, kako je zvenelo petje MPZ A. Bezenška, seksteta Lindek, družine Gregorc, treh otroških pevskih zborčkov OŠ Frankolovo, cerkvenega pevskega zbora ter zvoki narodno zabavnega ansambla Te pa te,  vmes pa hitri rokovski ritmi mladinskih skupin Kronika in skupine 60 W? No, to je očitno zanimalo tudi poslušalce, saj so napolnili večnamensko šolsko dvorano do zadnjega kotička, in imeli so kaj slišati.  

Skozi slike in oblike se je predstavilo 12 domačih umetnikov,  ki so svoja dela razstavili v okviru prireditve. Četudi nekateri Frankolovčani svoje talente odnašajo v druge kraje, se s stvaritvami radi vračajo nazaj. Verjamemo, da se po frankolovskih podstrešjih, delavnicah, ob poteh v kleteh in morda zaenkrat samo še v iskrivih idejah skriva še veliko umetnin. Mihaela Gregorc, Andreja Puc (Kračun), Anton Podjavoršek, Jože Žlaus, Edi Mirnik, Boris Štante, Maks Nezman, Dušan Selčan, Dominik Pesjak ter žal že pokojna Darko Pinter in Jože Žnidar so svoja hotenja, moči in navdihe naslikali na platno, vrezali  in oblikovali v lesu, steklu ali železu.  Seveda pa slika ne bi bila popolna, če ne bi predstavili  še mojstrov domače besede, ki so sodelovali v programu: Albina Ločnikar z Bezenškovo pesmijo Muca, Maks Nezman z Zimsko balado ter starosta frankolovske generacije Jernej Borovnik s svojo pripovedjo o že skoraj zgodovinskih časih ter s svojima pesmima.

Kam bi uvrstili zadnjo umetnost, ki so jo ustvarile pridne  kmečke gospodinje Hilda, Jožica, Olga, Anica, Marija in Darja v obliki svežega kruha, makovih kifeljčkov, krhkih flancatov in sadnega kruha, se nismo spraševali. Pridno smo praznili peharje, v kozarcih pa se je svetilo žlahtno vince domačih vinogradnikov Dušana in Vilija, ki je kar klicalo po lepi domači pesmi, s katero smo se tudi poslovili.

Hvala vsem, ki ste pomagali pripraviti darilo Frankolovčanom, in Frankolovčanom, da ste ga sprejeli.

 Irma Blazinšek