Odpeljali smo se v Slovenske Konjice, v gostišče Fink. Tu nas je že  čakala  obložena miza in družba prijetnih otrok, oblečenih v posebna oblačila. V goste smo povabili  mlade folkloristke iz OŠ Blagovna. Pod vodstvom Gelce in Jožeta so zapeli in zaplesali. V dvorani je bilo veliko članov, ki jim je bilo to srečanje edina priložnost, da so odšli od doma med svoje ljudi, med sočlane MDDI Celje.

Po kosilu  smo prijetno klepetali in poročali, kaj vse se je zgodilo od zadnjega srečanja.

Ne, to niso bile sanje, to je bila bližnjica, da ne bi izgubili sledi, da ne bi  pozabili drug na drugega.  Mi radi sledimo modrosti srca, da uresničimo svoje želje. Življenje je pretrdo z nami, zato se ne želimo vdati.

V življenju ne moremo drugega, kot nadaljevati svojo pot. Mi jo zagotovo bomo, saj se zavedamo, kako pomembno je druženje, kako pomembno je, da smo skupaj, da smo prijatelji.

Vsi smo si obljubili, da čas ne bo nikoli tako hitro minil, da ne bomo zastali in pomislili drug na drugega, se nasmehnili drug drugemu in občutili lepoto, da imamo drug drugega.

Odšla sem malo pred drugimi, saj me je doma še čakala bolna mama. Prišla sem k njej, jo nežno prijela za roko, ji povedala znova, kako rada jo imam in odšla je za večno.

Tudi delček mojega srca je odšel z njo. Odnesla je iskrico ljubezni in topline, ki jo lahko da le mati.

Takšno pač je naše življenje.

Hvala vsem, ki ste spremljali naše člane na tem srečanju in ste pripomogli pričarati dan, ki se ga bomo z veseljem spominjali, vsak na svoj način.

Hvala mladi skupini folkloristk pod vodstvom Gelce in Jožeta, hvala vodji šole Blagovna,  Agenciji svet potovanj za prevoz in vsem, ki ste dodali kanček sreče k mozaiku lepega druženja.

Dragica Mirnik