Prišla je težko pričakovana sobota, 15. oktober, ko smo se na regijsko tekmovanje, ki je bilo letos v Kozjem, odpravili z enotami pionirk, pionirjev, mladink in mladincev. Naših tekmovalcev veliko število ekip ni zmedlo, vaje so opravili kot znajo in se veselili najvišjih mest. Pionirji so bili drugi, pionirke, mladinke in mladinci pa so suvereno zmagali. Vrnitev domov je bila res vesela.

Tudi nedelja, 16. oktobra,  nam je bila naklonjena. V Kozje smo se odpravili z največjim avtobusom, sledil mu je še gasilski kombi, saj se je na pot odpravilo kar 6 enot. Tudi tokrat se nismo ustrašili močne konkurence, suvereno smo opravili svoje naloge, zato tudi rezultat ni mogel izostati. Mlajši člani A so dosegli odlično šesto mesto, starejši gasilci so bili četrti, člani B tretji, ostale ekipe – članice A, članice B in člani A pa so slavili zmago.

Izkupiček osmih enot, ki so si s tem zagotovile nastop na državnem tekmovanju, ki bo prihodnje leto, nam je res v ponos. Tak rezultat je za marsikoga nerazumljiv, marsikoga premaga nevoščljivost, dosežke lahko razumejo samo najboljše ekipe, ki vsaj pol toliko kot mi, gulijo travo na poligonih za treninge. Pripravljenost redno preverjamo z udeležbo na pokalnih tekmovanjih po celi Sloveniji. Do uspehov nam je v veliki meri pripomogla tudi letošnja pridobitev – nov prostor za treninge. Ure, ki jih preživimo na tem terenu so neštete, tisti, ki bi jih želel sešteti, bi se pošteno namučil. Tudi pozimi ne počivamo, saj se že naslednji teden selimo v telovadnico, kjer imamo rezerviran termin trikrat tedensko.

Velika zahvala gre tudi vodstvu društva, v teh težkih časih že samo financiranje prevozov in prehrane ni mali zalogaj, naše enote pa ob uspehu vedno čaka še kako presenečenje. Misel, ki jo je ob uspehu izrekel naš predsednik »v slogi je moč«, nas bo gnala naprej. Dobro se zavedamo, da kdor dobro seje, pridno obdeluje tudi bogato žanje. Če smo starejši za vzor, mladi pa nas s ponosom posnemajo, lahko z dvignjeno glavo zremo samo v uspešno prihodnost.

                                                                                    Tekst in slike:  Srečko Sentočnik