Odrasli skavti bratovščine Rakova Steza vsako leto izvedemo poletni tabor. Letošnji je bil potovalni, kar pomeni, da smo ves čas potovali. Tokrat smo se premikali na dveh kolesih od Planice do Gradeža, kjer je zelo lepo urejena in slikovita kolesarska pot.

1. dan

Za izhodišče kolesarske poti smo izbrali Planico, kjer smo v že toplem delu dneva krenili na kolesarsko pot – 14 kolesarjev ter trije člani tehnične ekipe. Za prvimi ovinki so nas pričakali Zelenci – izvir Save Dolinke. Z navdušenjem smo občudovali tamkajšnjo botaniko ter nianse turkiznih odtenkov. Pot smo nadaljevali mimo Višarij proti Trbižu, kjer smo se priključili kolesarski poti Alpe Adria (ki je preurejena nekdanja železniška proga) in od tedaj naprej vse do cilja spremljali rjave oznake FVG1. Pot je odlično označena! Sledil je prečudovit del poti ob pogledih na visokogorja, slapove, doline, manjša naselja. Pot so začinili mostovi in številni tuneli. Eden je bil še posebej zaželen, saj je postal naša streha nad glavo. Ujela nas je namreč poletna ploha. Poseben vtis je na nas naredila Pušja vas (Venzone), ki jo je leta 1976 skoraj v celoti uničil potres, a so jo prebivalci sezidali nazaj v točno takšno, kot je bila pred potresom. Kolesarski dan smo končali po 79 km kolesarjenja v Huminu (Gemona del Friuli), kjer so nam streho nad glavo nudili tamkajšnji skavti.

2. dan

Drugi dan smo si najprej ogledali bližnjo katedralo svete Marije Assunta. Ob tem smo ponovno občudovali lepote mesta, ki ga je v celoti uničil zgoraj omenjeni potres. Epicenter je imel prav v Huminu (z magnitudo 10). V nadaljevanju poti smo začutili toploto primorskega podnebja ter opazovali vedno večji delež primorskega rastja. Kolesarska pot nas je vodila skozi vedno več urbanega okolja, kjer smo se kot večja skupina kolesarjev učili komunikacije, vedenja v prometu, skrbi, da je kolona dovolj strnjena … Hvala vsem italijanskim voznikom za strpnost z nami! Skavti pa ne bi bili skavti, če se ne bi kdaj pa kdaj tudi izgubili in se, seveda, tudi našli! Ja, oznake je bilo potrebno v tem delu zelo pozorno spremljati. Spotoma smo si ogledali tudi mesto Videm (Udine), ki je največje mesto Furlanije, polno vrveža, srednjeveških sledi in prijaznih ljudi. V večernih urah smo po 83 km kolesarjenja prispeli v skavtski center Baden Powel, kjer so nam zamejski skavti z zanosom predstavili razvoj zamejskega slovenskega skavtstva v Italiji ter nam ponovno nudili streho nad glavo.

3. dan 

Prebudili smo se v soparno, vroče jutro ter krenili na 26 km dolgo pot, ki se je najprej usmerila proti Ogleju (Aquileia), ki je bil eden prvih in največjih zgodnjekrščanskih centrov. Zagnano smo nadaljevali pot ter se razveselili morja. Dosegli smo točko 0 metrov nadmorske višine oz. 910 metrov nižje od samega starta. V Gradežu, ki je bil naš cilj, nas je pričakala peščena plaža ter vrvež kopalcev. Z zmagoslavnim navdušenjem je sledil skok v morje, no, bolje rečeno sprehod, saj morje prvih 300 metrov ni segalo niti do kolen. Nič zato, z veseljem smo se prepustili valovom!

Hvaležni Bogu za izkušnjo, ki nas je dodatno povezala, nam širila obzorja, za varno prevožene kilometre … smo se odpravili vsak proti svojemu domu. Opisano pot priporočamo tudi vam, zagotovo vam bo prinesla veliko navdušenja!

Več na Facebook: Odrasli skavti Rakova Steza

Tekst: Neža Benedik

Foto: osebni arhiv