Logo MojaObčina.si
DANES
25°C
6°C
JUTRI
22°C
7°C
Oceni objavo

Ko dihanje postane težava

Kronična obstruktivna pljučna bolezen ali KOPB je trajna zoženost dihalnih poti zaradi emfizema ali kroničnega bronhitisa. Kaže se s težko sapo in dušenjem ob naporu, slabo telesno zmogljivostjo, kašljem, kroničnim izkašljevanjem sluzi, tiščanjem v prsnem košu, sprva ob naporih, v napredovani obliki bolezni pa tudi že v mirovanju. Obstajata dva vzroka za oviran pretok zraka: emfizem in kronični bronhitis.
EMFIZEM je razširitev drobnih pljučnih mešičkov in propadanje njihovih sten. Alveoli normalno tvorijo trdno zgradbo in ohranjajo dihalne poti odprte. Pri emfizemu pa stene propadejo in bronhioli izgubijo strukturno oporo. Zato se bronhioli med izdihom zraka sesedejo. Oviran pretok zraka je pri emfizemu torej strukturen in trajen. BRONHITIS je trdovraten kronični kašelj z izmečkom. Gre za vnetje malih dihalnih poti. Bronhialne žleze se povečajo, to pa povzroči čezmerno izločanje sluzi. Pojavi se brazgotinjenje sten malih dihalnih poti, oteklina sluznice, delna zapora svetline s sluzjo in spazem gladkih mišic. Te elemente oviranega pretoka zraka je mogoče delno odpraviti, predvsem z bronhodilatatorji.

Vzrokov za nastanek KOPB je lahko več: kajenje, velika izpostavljenost prahu in kemikalijam, onesnažen zrak. Dražeče snovi povzročijo vnetje alveolov. Če je takšno vnetje dolgotrajno, lahko vodi v trajno okvaro. Kajenje še dodatno okvari pljučno obrambo, ker v dihalnih poteh poškoduje drobne lasaste celice – cilije, ki so zadolžene za potiskanje sluzi proti ustom in za odstranjevanje toksičnih snovi iz telesa. Pri nas je glavni vzrok za KOPB kajenje. To pomeni, da KOPB najbrž ne bi poznali, če ljudje ne bi kadili. Večjo verjetnost, da zboli za KOPB ima oseba, ki kadi vsaj 10 let po več kot 7 cigaret na dan, pri starosti nad 40 let in pri moškemu spolu.

Pri blagi KOPB se lahko zgodi, da zdravnik med telesnim pregledom ne odkrije nič posebnega, razen posameznih piskov. Na KOPB je treba posumiti pri posameznikih, starejših od 40 let, ki imajo prisotnega katerega koli izmed indikatorjev (dispneja, kronični kašelj, kronična produkcija sputuma, izpostavljenost dejavnikom tveganja, KOPB v družini). Za potrditev diagnoze je potrebna spirometrija. KOPB je potrjena, če je FEV1/FVC manj kot 70 % po aplikaciji bronhodilatatorja. Simptomi bolezni nastopajo zelo počasi in jih bolniki dolgo časa preprosto ne zaznajo. Seveda opazijo, da njihova telesna kondicija upada, da se hitreje zasopejo, vendar to pripišejo staranju, prekomernim kilogramom ali drugim vzrokom. Problem predstavlja tudi to, da je težka sapa znak mnogih bolezni. Pri starejših ljudeh, kar bolniki s KOPB največkrat so, najprej pomislimo na popuščanje srca. 

Zdravljenje KOPB v prvi vrsti zajema opustitev kajenja, pljučno rehabilitacijo, priporoča se cepljenje proti gripi in pnevmokoku. Mišični spazem blažimo z  bronhodilatatorji, vnetje zdravimo s kortikosteroidi, če je veliko izločka, ga redčimo z mukolitiki, pomaga pa tudi zadostna hidracija. V hujših stadijih pride v poštev tudi zdravljenje s kisikom. Zdravila za KOPB so po navadi v obliki inhalatorjev. Obstajajo taki z enim samim zdravilom ali pa taki, ki so kombinacija različnih zdravilnih učinkovin. Njihova uporaba je različna, pomembno pa je, da se ob uvedbi novega inhalatorja dobro poučimo o uporabi tega. Prvo izobraževanje navadno izvedejo medicinske sestre v pulmoloških ambulantah, enako razlago nato ponovimo v lekarni ob izdaji zdravila. Na voljo je tudi kar nekaj uporabnih spletnih strani (npr. vdihovalniki.si), kjer so video prikazi uporabe. Če imate s svojim vdihovalnikom kakršne koli težave, ga lahko prinesete s sabo v lekarno, kjer vam bomo razložili uporabo.

Letno v Sloveniji za KOPB umre od 600 do 700 ljudi. Za boleznijo obolevajo skoraj izključno kadilci, zato je pomembno, da se zavedamo vseh slabosti kajenja. Ozaveščati je treba mlade, da sploh ne začnejo kaditi, kadilcem pa pomagati pri opustitvi kajenja.

Tekst: Tea Kus Grilanc, mag. farm.

Oglejte si tudi