Leta 1959 so prostore obnovili in odprli Nevropsihiatrični oddelek Splošne bolnišnice Celje. Kasneje se je ta preimenoval v TOZD Nevropsihiatrija Vojnik, po preselitvi nevrološkega oddelka v celjsko bolnišnico leta 1989 pa je v Vojniku ostal le Psihiatrični oddelek. V času preoblikovanja Zdravstvenega centra Celje se je oddelek v Vojniku odločil za osamosvojitev in ustanovitev samostojnega javnega zavoda. Lastnik in ustanovitelj je postala Vlada Republike Slovenije in od 12. 1. 1993 ima ustanova naziv Javni zavod Psihiatrična bolnišnica Vojnik.

Dejavnost zavoda je v bistvu od ustanovitve ostala enaka – skrb za sočloveka, pomoč v njegovih težkih trenutkih, ko je pomoči najbolj potreben. Od leta 1959 je ta pomoč specialistična, usmerjena na bolnikovo duševnost in njegovo počutje. Danes zavod s psihiatričnimi storitvami oskrbuje regijo s približno 320.000 prebivalci in razpolaga s 173 posteljami; letno se v bolnišnici zdravi od 1.200 do 1.300 pacientov, opravijo tudi od 13 do 15 tisoč pregledov v specialistični ambulantni dejavnosti psihiatrije ter okrog 1.500 pregledov v dejavnosti klinične psihologije. Ker se ves čas prilagajajo potrebam in spremembam v družbi, so leta 2014 dodatno ustanovili oddelek za zdravljenje anksioznih in depresivnih stanj. Istega leta so začeli izvajati tudi program skupnostne psihiatrične obravnave, kjer ekipa strokovnjakov tudi po odpustu obiskuje bolnike, jim pomaga pri vzdrževanju in izboljšanju njihovega zdravstvenega stanja ter pri reševanju njihovih problemov. Prav tako so že vrsto let široko priznani tudi kot specialisti na področju zdravljenja bolezni odvisnosti.

Kot vsi ostali, so se tudi pri njih v zadnjem letu spopadli z epidemijo in so že pred uradno razglasitvijo začeli aktivnosti na tem področju. Od marca 2020 v ta namen deluje Krizni štab Psihiatrične bolnišnice Vojnik, ki ga je ustanovil direktor Marjan Javornik. Krizni štab je vseskozi skrbel za sprejemanje in prilagajanje ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa in se je v ta namen srečeval ter se še srečuje vsakodnevno, saj se razmere konstantno spreminjajo.

Leta 2020 je bilo v Zbirnik dokumentov pod rubriko COVID tako vključenih preko sedemdeset dokumentov (protokolov, navodil, obvestil, obrazcev) za lažje delovanje zaposlenih oziroma za boljše omejevanje širjenja okužb med pacienti in zaposlenimi. Med ukrepi je bil omejen vstop v bolnišnico, za potrebe ambulantnega dela so začeli uporabljati delovni kontejner, dnevno vodijo evidenco o počutju in zdravstvenem stanju pacientov in zaposlenih, vzdržujejo 'mehurčke' tako med pacienti kot med zaposlenimi … Prav tako so na novo organizirali oddelke oz. enote, saj so vsi pacienti najprej sprejeti v izolacijsko enoto, kjer se potrdi ali ovrže sum na okužbo. Naknadno so zaradi sprejemanja pacientov, okuženih s koronavirusom, morali vzpostaviti še intenzivno enoto, kjer so obravnavali somatske in akutno bolne psihiatrične paciente, ki so bili pozitivni na koronavirus.

Kljub vsem izzivom uspešno sledijo svoji viziji in poslanstvu pri skrbi za strokovni in poslovni napredek, izboljševanju bivalnih pogojev bolnikov ter delovnih razmer zaposlenih. Veliko pozornosti namenijo tudi vzdrževanju in modernizaciji objektov ter urejanju okolice, parka in zunanjemu videzu bolnišnice.

Besedilo: Nenad Vranešević

Foto: arhiv PB Vojnik