Konec marca je Joškova banda dvigala razpoloženje in dobro voljo na Radovici, v občini Metlika, v tamkajšnji Osnovni šoli Bistra buča, ki domuje v dvesto petdeset let stari stavbi. Tam poteka pouk, kot bi se pisali leto 1959. Strogi učitelj vihti v roki palico ter pošilja poredne »učence« v kot klečat na koruzo. To in še marsikaj drugega (»učenci« dobijo tudi spričevala) je seveda le turistična ponudba, ki se je v treh letih dobro prijela. Učno uro o značilnostih Bele krajine obiskujejo skupine starejših kot tudi mlajših. Prvi se spominjajo, kako je bilo v šoli nekoč, drugi spoznavajo šolsko preteklost. Vsi se do solz nasmejejo učitelju Jožetu Matekoviču, ki je sicer brez pedagoške izobrazbe, ima pa velik smisel za humor.
In v tej šoli, do katere vas pripelje še tako velik avtobus, so predstavili vino Bučman. Ime je dobilo po ne preveč »umnemu« učencu, namenjeno je obiskovalcem. Kupijo ga lahko za spomin na obisk šole, ob hudi žeji se da priročna steklenička tudi odpreti. V njej je odlično vino, pridelano v Drašičih, vinorodnemu raju pod Gorjanci.
V eni od treh belokranjskih občin (Črnomelj, Semič, Metlika) je Joškova banda nastopila že nekajkrat: na pohodu po poteh soseske zidanice v Drašičih, na metliški vinski vigredi, Jože Žlaus pa je na začetku njihove kariere pripeljal sem nastopat Vesele Štajerke na grajsko dvorišče metliškega gradu. V stari osnovni šoli v Metliki je Jože pripravil pred leti zelo odmevno razstavo svojih grafik, belokranjske pisanice pa predstavlja na štajerskem koncu. Mirne duše lahko zapišem, da je Žlaus posrečena povezava med Belo krajino in Štajersko, in kadar koli se pojavi v teh naših krajih med Gorjanci in Kolpo, je lepo sprejet. Tudi vi boste, če le pridete.
Tekst: Toni Gašperič
Foto: Branko Babič




