Kje danes iskati raj, če ne v odmaknjeni pokrajini, kjer se prepletajo spokojnost, bogata naravna in kulturna dediščina, drugačnost? Tega sta se organizatorja zavedala, saj sta nas popeljala v Metliko, v osrčje Bele krajine, kjer se med Gorjanci in reko Kolpo skriva starodavno mesto, mesto mnogoterih obrazov, pestre zgodovine, prijaznih ljudi in bogatih kulturnih običajev. Skrivnostni, neokrnjen svet se dotakne vsakogar, ki pokuka vanj. In v tem jesenskem dnevu smo smelo občudovali belokranjsko lepoto, okušali domačo hrano ter vinarjev dobri pridelek. 

Tako smo najprej kot pridni slušatelji mirno vstopili v šolo – Osnovno šolo Bistra buča. Na zanimiv način smo spoznavali zgodovino Bele krajine, lepopisje, ročne spretnosti, petje, kulturno dediščino, znane osebnosti in še bi lahko naštevala. Mnogi so bili pred tablo in nas do solz nasmejali. Šolski upravitelj in učitelj Jože Matekovič, igralec, nas je z izvirnostjo, humorjem in vpletanjem udeleženih popeljal v svet Bele krajine. Pravi, da ima ponarejeno diplomo, a mu ne morejo dokazati. S palico v roki je zaigral, seveda z izvirnostjo in dejavnostjo nekaterih planincev, šolsko uro. Na koncu smo prejeli tudi spričevala. Pestro jutro smo nadaljevali pri turistični kmetiji Bajuk, kjer so nas postregli z domačimi dobrotami, tudi s tekočimi zadevami. Zbistrilo nam je um in duha po nevsakdanjem pouku.

Oglede smo nadaljevali pri gasilcih. PGD Metlika deluje že od leta 1869 in je najstarejše gasilsko društvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo 18. septembra 1869 zaradi požarne varnosti Metlike. Poleg muzeja, ki prikazuje bogato dediščino gasilstva, so nam predstavili še prostore društva. Ker je bilo med izletniki tudi nekaj gasilcev, je bilo druženje še toliko bolj spontano.

V hiši dobrega kruha, pri Mojci v Rosalnicah, smo občudovali spretnost predstavljanja peke belokranjske pogače. Dobro kosilo, domača vina, petje in klepet so botrovali času, ki nam je zdrsel v večer. 

Polni vtisov smo se vračali proti domu. Dežela belih brez in steljnikov je ostajala za nami …

Spomnila sem se misli, da je naše življenje tako dragoceno, da bi morali več časa nameniti stvarem in ljudem, ki nam veliko pomenijo in da bomo lahko zvečer znali našteti vsaj pet stvari, za katere smo hvaležni. In vožnja proti Štajerski je bila pravšnja za to! Hvaležna, hvaležni smo za dobro organiziran izlet, izbrano tematiko, dobro družbo in za vaju, Polona in Tomi. Jesenski dan, ki vremensko ni bil nič obetaven, sta nam znala ponuditi drugače. Uspelo vama je! Hvala!

Tekst in foto: Zvonka Grum