Nagrada mu je v velik ponos. »Del tega grba je tudi od ljudi, s katerimi sem sodeloval. Če ne bi bilo sodelovanja med vsemi, grba ne bi dobil,« je povedal Horvat. Največ mu pomeni, da je imel dober občutek po prijetju nagrade, da si je nagrado tudi zaslužil. Ponosen je tudi na to, da je ohranil dobre odnose z ljudmi. Horvat je poudaril, da je to priznanje, ki ga dobiš enkrat v življenju. Predstavlja tudi odgovornost, saj je po tem treba naprej dobro in odgovorno delati. Se še bolj dokazati. Kot gradbenik in zaposleni v komunalnem podjetju Nivo Eko so mu komunalna in podobna vprašanja, s katerimi se sooča kot predsednik krajevne skupnosti, blizu. Funkcija mu je bila zaupana leta 2002. Horvat je povedal, da je vesel, da se člani sveta KS dobro razumejo med sabo, da je z vsemi delal pošteno. »Kot član KS sem ponosen na vse, kar smo do zdaj naredili,« je povedal nagrajenec. Poskrbeli so za vodovodno oskrbo, asfaltirali veliko cest. Še veliko pa lahko skupaj postorijo. Trenutno je po besedah Dušana Horvata največja naložba vrtec. »To je zelo pomembna naložba, saj je vrtec, poleg osnovne šole, osnova za obstoj kraja. Če bomo delali na infrastrukturi, bo kraj tudi zanimiv za prebivalce,« je poudaril Horvat.
Bogato kulturno sodelovanje
Pomemben del Dušanovega življenja zavzema Prosvetno društvo Anton Bezenšek, katerega predsednik je že od leta 1994. Začel je kot igralec v dramski skupini. Društvo je zelo dejavno v kraju in okolici. Horvat rad dela v društvu, saj so člani homogeni in se razumejo. Ponosen je na vse dejavnosti, ki jih izvajajo, na vsa gostovanja in prireditve. Žena Tatjana ve, da Dušana med 1. decembrom in 1. marcem ni doma. Najprej s člani prosvetnega društva po kraju prodajajo koledarje, po novem letu se začne iskanje pokroviteljev za prireditev Ostanimo prijatelji. »To je prireditev, ki ima tradicijo. Kar je najpomembnejše za uspešno izpeljano prireditev,« je poudaril Horvat. Gre tudi za pomemben vir prihodka za društvo, da lahko izpeljejo tudi vse druge dejavnosti. Pomemben dosežek za društvo je bila tudi postavitev doprsnega kipa profesorja Antona Bezenška ob njegovi 160. obletnici rojstva pred osnovno šolo na Frankolovem. Ta od leta 2014 nosi tudi njegovo ime. Kot je povedal Horvat, so veliko naredili za povezavo z Bolgarijo in tamkajšnjim stenografskim društvom in ljudmi iz Plodiva, kjer je bil profesor Bezenšek zelo čislan. »Vsakič, ko se peljem mimo kipa, sem ponosen, da smo izvedli ta korak,« je zaupal Horvat. Posebno mesto ima tudi cerkev svete Trojice na Gojki, katere prvi sosed je. Od leta 2005 je tudi član župnijskega pastoralnega sveta župnije Frankolovo, je strokovni član odbora pri obnovi in vzdrževanju cerkvenih objektov na Frankolovem. Na splošno pa z župnijo zelo dobro sodeluje.
Najpomembnejša je podpora
Za usklajevanje službenih obveznosti in drugih dejavnosti je potrebna volja. Horvat je poudaril, da ne bi zmogel vseh teh dejavnosti, če ne bi imel neizmerne podpore in razumevanja domačih, žene in otrok. »Velikokrat se zgodi, da ko pridem domov iz službe, okoli pol petih, petih, pojem kosilo in že spet grem,« je povedal Horvat, ki je ob vseh obveznostih bolj malo doma. Horvat je tudi ustanovni član Vinogradniško-vinarskega društva Vojnik. Delo v vinogradu ima rad in ga sprosti, če le ima čas, da se odpravi na delo vanj. Pri obdelovanju pa mu veliko pomaga družina. Horvat si na leto privošči teden dni dopusta, več mu niti ne ustreza, saj ga stalno ženejo druge stvari. Dodal je, da bo prišel čas, ko se bo umiril, vendar ima za zdaj še zadosti energije in volje za delo. Horvat vsako funkcijo, ki jo sprejme, jemlje resno in se po najboljših močeh trudi, da naredi največ zanjo. Povedal je, da če bo le zdrav, bo še delal, saj dela z veseljem. Veliko mu pomeni tudi to, da lahko kaj dobrega naredi za sosede, sorodnike in prijatelje. »Pomembne so mi tri besede: prosim, oprosti in hvala. Besed, ki jih je treba uporabljati vsepovsod; doma, v službi, društvu,« je poudaril Horvat.




