Prvo zaposlitev sem po končani poklicni šoli dobil v Štorah, v takratni tovarni traktorjev, nato sem se zaposlil kot vzdrževalec v podjetju Klinker na Ljubečni, kjer sem bil približno dve leti in pol. Vseskozi so me spremljali avtomobili, nekaj denarja sem že takrat poleg redne službe zaslužil tudi s popravljanjem avtomobilov. Vseskozi sem imel željo imeti svojo delavnico, ki se mi je tudi kmalu uresničila, saj mi je oče odstopil del prostorov pri domači hiši.
Prvo delavnico sem tako imel najprej v domači Zadobrovi in tako se je vse skupaj začelo. Bilo je vedno več strank, primanjkovalo je časa, zato sem leta 1987 odšel na svoje – na samostojno podjetniško pot. Od takrat bo minilo že 25. let, kar bomo proslavili z odprtjem razširjene dejavnosti v objektu čez cesto.
Katerih prelomnih dogodkov se najbolj spominjate?
Največja prelomnica je zagotovo bila prihod v občino Vojnik, na sedanjo, obstoječo lokacijo. 14. januarja 2000 smo se uradno preselili. To je bil velik korak za majhno podjetje, dobili smo namreč nove prostore in razširili dejavnost tudi na avtoličarstvo, avtomehaniko in prodajo vozil. Prej smo se ukvarjali samo z avtokleparstvom. Pomemben prelom je bil tudi leta 2001, ko je podjetje postalo uradni zastopnik za avtomobilsko znamko Honda. Nekaj let kasneje smo pridobili še zastopstvo za motorje znamke Honda, lani pa še za avtomobilsko znamko Suzuki.
Kakšna je bila poslovna dejavnost pred gospodarsko finančno krizo in kakšen je položaj danes?
V času debelih krav ni bila nobena umetnost uspešno delati in tržiti. Govorim o obdobju pred krizo. Takrat smo prodali tudi do 300 novih avtomobilov na leto. Po letu 2008 pa se je tudi pri nas položaj bistveno spremenil, zato smo bili prisiljeni premisliti, kako naprej. Ta položaj je bil podoben tistemu iz leta 1998, ko smo se selili iz delavnice na drugo lokacijo v Arclin. Začrtati smo si morali povsem novo pot in to tudi storili. Perspektiva v avtomobilizmu je danes namreč t.i. multi – brand, pooblaščeno zastopstvo za več blagovnih znamk. Bistvo vsega pa je narediti čim več za čim manj denarja.
Spremembe na trgu, novi cilji, jasna vizija in dobri poslovni rezultati pomenijo ponovno pomembno prelomnico na vaši poti?
Drži. Spremenjen gospodarsko finančni položaj pomeni tudi razmislek in preusmeritev ciljev v drugo smer. To nas je pripeljalo do novih izzivov. Na drugi strani ceste, nasproti sedanje poslovne stavbe, gradimo popolnoma nov poslovni objekt v velikosti 3400 m2. Cilj je, da z večjo ponudbo ponudiš stranki čim več za čim manj denarja, seveda z minimalnimi stroški. To pa se doseže ravno s količino. Veliko sem potoval po Evropi in ugotovil, da je Slovenija v tem primeru specifična, majhna dežela, zato se bo nekdo z eno, majhno delavnico in prodajo samo ene avtomobilske znamke težko prebil skozi čas in tudi krizo, ki nas spremlja. Nekaj podobnega se je že zgodilo z malimi potrošniškimi trgovinami. Na Švedskem, v večjem mestu na primer na eni lokaciji prodajajo več avtomobilskih znamk. To pa pomeni tudi manj stroškov. Naša želja je, da bo objekt končan do poletja s kompletnim novim programom in pooblaščenim zastopstvom tudi za nove avtomobilske znamke, katere pa naj ostane še skrivnost.
Kaj svetujete mladim, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot? Kakšne so vaše izkušnje, kako ste uspeli?
Kar si nekdo zamisli, mora to tudi poskusiti. Seveda s trdim, marljivim in vestnim delom. Avtomobilska znamka, za katero smo pooblaščeni, ima močno geslo. Moč naših sanj. In to nam pove vse! Gre za geslo z močno vsebino in to geslo me dejansko vodi. Uresničujem svojo pot, svoje življenjske cilje. Ob tem pa se je treba zavedati, da je bilo včasih veliko lažje, danes je bistveno težje. Res pa je, da če iščeš izgovore, ne boš nikoli uspel. Ko si na dnu je treba iti naprej.
Po duši ste športnik. Večkrat vas vidimo na kolesu, v naravi … Imate še kakšen hobi?
Ni športa s katerim se ne bi ukvarjal. Kolesarim, tečem, igram hokej, košarko, nogomet, tečem na smučeh. Sem športnik po duši. Izpostavim pa lahko enega izmed podvigov. Lani sem šel z manjšo skupino s kolesi na otok Krk na Hrvaškem. V desetih urah smo prekolesarili 260 kilometrov. Dosežek, na katerega sem zelo ponosen.
Leta 2010 ste se preselili v Vojnik. Podjetništva učite tudi sina Blaža, ste občinski svetnik Liste za razvoj Občine Vojnik. Kako bi opisali Vojnik, razvoj lokalne skupnosti?
Res je, leta 2010 sem postal pravi Vojničan, s stalnim prebivališčem (smeh). Živim na hribu z najlepšim razgledom. Doma najdem svoj mir in energijo. Poleg selitve v Vojnik sem ponosen tudi na svojega sina Blaža, ki je zame na prvem mestu. Še posebej sem vesel, ker gre Blaž po moji poti, tri leta je že zaposlen v podjetju. Če bo šlo tako naprej, se ne bojim za prihodnost podjetja, kar je nekaj najlepšega. Mlada moč pomeni tudi dodatno znanje in vizijo. In to mi res veliko pomeni. Kot ste dejali, sem tudi občinski svetnik in tudi soustanovitelj Liste za razvoj Občine Vojnik. Lista je nastala na pobudo občank in občanov, zato smo to nevtralno listo, ki jo sestavljajo predstavniki z različnih področij, tudi ustanovili. Naše geslo je Ko dejanja štejejo!, želja pa, da z idejami in predlogi pripomoremo k razvoju občine, da smo konstruktivni. Naša lista, ki ima dva predstavnika v občinskem svetu, odlično deluje, smo dinamični in aktivni. Menimo, da se naša lokalna skupnost dobro razvija, vendar se lahko postori še marsikaj. Predvsem si želimo, da bi skupaj snovali in uresničevali še dolgoročnejše rešitve za našo skupnost, da bi se ustvarjala nova delovna mesta, da se še hitreje razvijajo podjetništvo, turizem in podeželje. Menimo tudi, da manjka kraju nekaj kar pritegne, nekaj za oči, če se lahko tako izrazim. Tu mislim predvsem na kakšen park s sodobno urbano opremo, kolesarsko stezo ipd.
Hvala za pogovor in uspešno tudi v prihodnje!
Tjaša Podergajs
