Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
5°C
JUTRI
24°C
6°C
Oceni objavo

Živim s pesmijo

Štefan Mauh je prejemnik županovega priznanja za 50-letno članstvo v Moškem pevskem zboru KUD France Prešeren Vojnik, dejavnost v cerkvenem pevskem zboru ter sodelovanje na krajevnih prireditvah in nastopih. Petje je njegova strast, ki ga spremlja vse življenje. Vokali Luciana Pavarottija, Dominga, Carrerasa, Boccellia, Il Diva, Eroike mu preprosto sežejo v srce. Do slovenskih pesmi čuti veliko odgovornost za njihovo ohranitev in ta čut želi prenesti na prihodnje generacije. Vse to in še več v nadaljevanju.
Kakšni so bili vaši začetki pri Moškem pevskem zboru KUD France Prešeren Vojnik in v cerkvenem pevskem zboru?

S petjem sem začel pri rosnih 16 letih. Z Moškim pevskim zborom KUD France Prešeren sem začel sodelovati leta 1970, čez tri leta smo začeli z moškim cerkvenim zborom. Pred tem pa sem nekaj manj kot dve leti pel pri Svobodi.

 

Kaj vas je navdušilo za petje?

Odkar pomnim, sem s pesmijo živel. Ko se je doma kosilo, »kožuhalo«, trgalo, so ljudje peli. Spomnim se, ko so se nekoč pojavili štirje moški, ki so se učili petja na Dobrni. Ko sem jih slišal, je bilo konec, vedel sem, da želim biti pevec. Preden sem začel v zboru, smo s kolegi ustanovili kvartet, v katerem smo peli mehiške, dalmatinske in domače pesmi. Ko smo se kasneje razšli, so me vabili nazaj k Svobodi, a sem želel ostati doma, v Vojniku. V zboru sem bil, pod takratnim zborovodjem Volaskom, določen za drugi tenor.

 

Kje vse ste do zdaj nastopali z obema pevskima zboroma? Samo v Sloveniji ali tudi v tujini?

Nastopali smo na Češkem in v Avstriji, saj redno sodelujemo. Enkrat oni pridejo k nam, drugič mi k njim. Kot kvartet smo nastopali po vsej Sloveniji na različnih prireditvah, od pevskih tekmovanj do zlatih porok, raznih obletnic, občinskih praznovanj, pogrebov in še bi lahko našteval.

 

Lahko izmed vseh nastopov izberete enega, ki vam je najbolj ostal v spominu oziroma se vas je najbolj dotaknil?

Spomnim se, da smo kot kvartet peli v Avstriji, kamor smo šli na izlet. Poslušala nas je množica Avstrijcev. Eden izmed njih mi je snel klobuk z glave in napolnili so ga s šilingi. Tudi na Češkem smo bili izjemno lepo sprejeti.

 

Kako pa je z repertoarjem? A ga določite glede na dogodek, na katerem nastopate?

Pojemo predvsem narodne in ljudske pesmi, ponarodele ter tudi tuje pesmi. Včasih smo celo mašo zapeli v latinskem jeziku. Zdaj ne posegamo več po težjih pesmih, saj je v zboru precej starejših ljudi, pesmi pa zelo zahtevne.

 

Kaj pa mladi ljudje? A se vam zdi, da zanimanje za zborovsko petje narašča ali pada?

Kar se fantov tiče, ni prevelikega zanimanja. Bolj jih zanima moderna glasba. Tu in tam se še kdo pojavi, vendar ne mladostniki, temveč fantje, stari dvajset, petindvajset let. Dekleta se bolj zanimajo za petje v pevskem zboru. Mladi bi morali več poslušati in peti našo glasbo. Če bo šlo tako naprej, bo dediščina izginila. Veliko lepih pesmi se je že izgubilo.

 

Kako bi spodbudili mlade k zborovskemu petju?

Naj pridejo poskusit in se potem odločijo. Tuji narodi so ponosni na svoje narodne pesmi in jih ohranjajo, saj je to del kulturne dediščine, na katero so ponosni. Tudi mi imamo kakovostno glasbo, na katero bi morali biti ponosni in jo ohranjati za prihodnje generacije.

 

Prejeli ste županovo nagrado. Kaj vam pomeni?

Nisem je pričakoval, je pa lepo, da so se spomnili name. Nikakor pa se zaradi tega ne čutim pomembnejšega. Je edino priznanje, ki sem ga obesil na steno, čeprav sem jih prejel že kar nekaj.

 

Prejeli ste tudi nagrado za sodelovanje na krajevnih prireditvah in nastopih. A lahko naštejete nekaj prireditev, pri katerih ste sodelovali?

Ob raznih praznikih, na prireditvah v okviru krajevne skupnosti. Sodelujemo tudi z drugimi pevskimi zbori, ki imajo pri nas koncerte.

 

Kakšna pa je udeležba mladih pri ustvarjanju kulturnih prireditev? Menite, da so mladi dovolj kulturno ozaveščeni in da imajo interes sodelovati ter se ne nazadnje učiti od izkušenih ljudi?

Nekateri mladi si želijo sodelovati in se učiti od starejših, kot na primer moja vnukinja. Spet drugi bi radi peli, a nimajo talenta. Če si mlad in želiš peti, boš pel. Ni vse v posluhu.

Tekst: Boštjan Rojc
Foto: Matjaž Jambriško, Boštjan Rojc

 

Oglejte si tudi