Kaj je večji izziv – neizmerna dinamika dela v kuhinji, kot je v »MasterChefu«, ali imeti dober kader?
(Smeh). Dobro vprašanje. Dinamika dela v zakulisju gostilne je v času malic in kosila veliko bolj intenzivna kot pa je prikazano v nam znanih oddajah MasterChef. Velikokrat gre za sekunde, ne minute. Komunikacija med zaposlenimi mora potekati brezhibno. Natanko se mora vedeti, kaj je naročeno, kdo bo kaj pripravil, kako in kdaj bo pripravljeno, da bodo gostje pri mizi prejeli natanko to, kar so naročili. Da gre brez presenečenj, je izjemno pomembno, da drug drugega poslušamo in se slišimo ter si zaupamo. Seveda je to z dobrimi sodelavci, uigrano ekipo, mogoče izvesti z malo manjšim stresom. Vsi so pomembni in prispevajo k temu, da so gostje v jedilnici zadovoljni. Veseli nas, da smo pred kratkim v okviru sodelovanja s Klubom podjetnikov in Osnovno šolo Vojnik gostili osmošolce, ki smo jim predstavili poklice v gostinstvu. Upam, da se kakšen le odloči in nadaljuje to poklicno pot. V samem izobraževanju se res ni veliko spremenilo, dinamika in nivo zahtev gostov pa nam postavlja vedno višje standarde. Obdržiš se lahko le z veliko truda v vloženo delo in z dobro ekipo.
Kakšne jedi pa vaši gostje največkrat izbirajo?
Navade in želje naših gostov smo postavili v določene okvire. Tako ob ponedeljkih na jedilniku ne sme manjkati kisla juha; sreda je dan za burger; četrtki so namenjeni lignjem. Kuharji obožujemo četrtke in pripravo lignjev. Zaradi tega je ob četrtkih res posebno vzdušje v kuhinji. Na naših jedilnikih je opaziti tudi nove jedi, saj želimo slediti vedno večjemu povpraševanju naših gostov po veganskih in manj kaloričnih jedeh. Tudi za tiste bolj sladkosnede imamo poleg zavitkov še izbor tortic. Te so še posebej moja strast. Igra barv in okusov. Igra za oči in brbončice. Narejene so iz vrhunskih sestavin. Sam bi si želel, da bi nam čas dopuščal več možnosti za izbiro tudi na tem sladkem delu. Ugotavljamo, da smo v zadnjih letih močni tudi na področju »cateringa«. Po vsej verjetnosti to narekuje hiter tempo življenja, zato se naši gostje vedno več odločajo, da jim mi pripravimo in uredimo prostor ter poskrbimo za njihovo praznovanje. Res si želimo, da vsak gost, ki nas obišče, najde nekaj zase in svoj užitek. Nam pa je v največje veselje, da so naši gostje zadovoljni in se radi vračajo.
Čemu se ne bi odrekli: tradiciji ali strasti?
Starša sta v kuhinji postavila visoka merila in standarde. Te iste sta zelo zgodaj privzgojila mojemu mlajšemu bratu in meni. Tradicijo prenašamo že na tretjo generacijo, sedaj sicer še v fazi vzgoje in skozi igro. Standardi? Vsak dan so sveže pripravljene jedi. Ne poznamo zamrzovalnih skrinj. Pri sestavi menijev uporabljamo izključno sezonske sestavine. Vključujemo lokalne dobavitelje. Za vsak krožnik se resnično posebej potrudimo. Tudi zaradi tega se kdaj v kuhinji krešejo mnenja in različni pogledi, kar pa ni nič narobe, saj prispeva k naši osebni rasti in strasti do tega, kar počnemo. Takšni si želimo biti tudi v prihodnosti. Imeti zadovoljne goste ter ohranjati dobro ime Gostilne Kolar, ki ga ustvarjamo družinski člani z vsemi našimi sodelavci.
Tekst: Sonja Bastl
Foto: arhiv Gostilna Kolar




