Ko sončna svetloba sije na predmet, se energija pretvori v toploto. Ko pa sije na določene materiale, se ta energija pretvori v električni tok. Starejši tip sončnih panel je uporabljal kristale iz silikona, ki so proizvajali električni tok, ko je na njih sijalo sonce. To se zgodi zato, ker se elektroni v silikonu začnejo premikati, ko so izpostavljeni svetlobi. Takšni silikoni so sicer izredno dragi, saj jih je težko proizvajati. Novejši materiali uporabljajo manjše, cenejše kristale, ki so zmes bakra, indija, galija in selena in jih je mogoče oblikovati v prožne filme. Ta tehnologija sicer ni tako učinkovita pri ustvarjanju električnega toka kot silikoni, vendar je bistveno cenejša. Princip, po katerem deluje, je isti kot pri silikonih.

Solarne celice, ki jih vidimo na sončnih ploščah, kalkulatorjih in ostalih napravah, imenujemo fotovoltaične celice (foto – svetloba, voltaika – elektrika). Te celice so sestavljene iz manjših polprevodnikov, ki dejansko proizvajajo električni tok, ko na njih sije sončna svetloba. Drugi ključni del solarne panele je zbiratelj električne energije, ki se sprošča iz polprevodnikov v sončnih celicah. Zbiratelji tako sproščeno energijo zbirajo in jo pošiljajo proti transformatorju energije. To je lahko litijska baterija, hišni električni zbiratelj ali transformator v sončni elektrarni.

Miha Šepec