Nekaj izkušenj na področju aranžerstva in urejanja okolja že imate. Kakšni so vaši začetki?

Moj poklic je aranžerski tehnik, končala sem Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, kjer sem pridobila splošna in strokovna znanja, pri opravljanju poklica mi je prišla prav ustvarjalnost in želja po iskanju novih rešitev. Hortikultura je področje, ki nima meja. Vsako leto prihajajo novi trendi, »moderne« so nove rastline, potrebno se je prilagajati zahtevam naročnika in hkrati upoštevati vse osnovne zahteve stroke. Izkušnje imam na področju aranžiranja porok, kjer pride do izraza čut za estetiko in kjer prevzamem vse priprave (od vabil do ureditve prostora in materialov pri vsebini dogodka). Področja svojega dela želim širiti na načrtovanje in urejanje okolic hiš.

Aktivni ste v Fb skupini Urejam okolico. Kakšne izkušnje vam prinaša?

Danes se veliko stvari seli na splet; korona časi, mladi se na tak način družimo in izmenjujemo izkušnje. Pred leti sem ustanovila Fb skupino Urejam okolico, ki danes šteje 46.000 članov. Področje urejanja okolja naših domov nima meja. Splet mi omogoča, da sodelujem s podobno mislečimi in z njimi ustvarjam poslovne stike.

Katere dejavnosti, poleg porok, še načrtujete?

Svoje delo želim organizirati skozi vse letne čase. Na prvem mestu ostaja družina, sem namreč mama dveh predšolskih otrok. Poletje je čas za poroke, jesen in pomlad za zasaditve in urejanje vrtov ter parkov, zima pa je čas za praznične okrasitve in izdelavo prazničnega okrasja. Pomagam vam lahko pri pripravi in izdelavi materialov za oblikovanje prostorov z rastlinami, pri načrtovanju in izvedbi ureditve prostora z rastlinami, izdelavi cvetličnih dekoracij za krasitev različnih prostorov in okolice doma, pri zasaditvi s cvetličnimi koriti, načrtih za zasaditve grobov. Pri svojem delu upoštevam vse zahteve stroke, varstva okolja in krožnega gospodarstva pri reciklaži materialov. Če želite nasvet, idejo ali izvedbo dogodka, se oglasite na  

doroteja.selcan@gmail.com ali https://www.facebook.com/oaza.cvetja.doroteja/. 

Tekst: Lea Sreš

Foto: osebni arhiv, Lea Sreš