Invazivne tujerodne rastline so tiste, ki so vnesene na območja izven njihove naravne razširjenosti, kjer so se sposobne razmnoževati in se v naravi same čezmerno razširjajo ter s svojo ustalitvijo in širjenjem jemljejo življenjski prostor domorodnim vrstam in posledično negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter na zdravje ljudi in živali. Človek jih je na ta območja zanesel namerno (kot kulturne, medonosne, okrasne, meliorativne, gozdne rastline) ali nenamerno (skupaj z različnim tovorom, zemljino, sadikami, krmo, balastnimi vodami ipd.). Najbolj problematične invazivne tujerodne rastline v Sloveniji so japonski dresnik (Fallopia japonica), kanadska (Solidago canadensis) in orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus) in žlezava nedotika (Impatiens glandulifera).

V grobem so negativni učinki invazivnih tujerodnih rastlin gospodarski, zdravstveni in ekološki. Invazivne tujerodne rastline tako v komunalni dejavnosti povečujejo stroške vzdrževanja infrastrukture, spreminjajo podobo tradicionalne kulturne krajine, izpodrivajo in ogrožajo domorodne rastlinske in živalske vrste, zmanjšujejo poplavno varnost, povečujejo erozijo ter so zaradi svoje alergenosti ali strupenosti škodljive za zdravje človeka in živali. 

Občine in komunalna podjetja ste eden ključnih deležnikov, ki v veliki meri lahko pripomorete k omilitvi te problematike. Zato je potrebno celostno ukrepanje – od preprečevanja vnosov, hitrega ukrepanja v začetnih fazah širjenja, do rednega zatiranja in ustreznega postopanja z odpadki invazivnih tujerodnih rastlin. Njihovo odstranitev je potrebno opraviti pred cvetenjem oz. tvorbo semen! Ker jih večina semeni julija in avgusta, je zdaj pravi čas za njihovo odstranitev. Cvetočih in semenečih rastlin ne kompostiramo, podorjemo, odlagamo v naravo, temveč jih sežgemo. Pomembno je redno vzdrževanje zemljišč (ožiganje, košnja, ozelenitev golih tal) in vzdrževanje robnih območij (gozdnih robov, ozar, brežin, obpotij, zemljišč ob poslopjih, nasipališč).

Pozornost je potrebno nameniti tudi potencialnim novim invazivnim vrstam, ki ponekod po Evropi že kažejo znake invazivnosti. To so vrste, ki še niso prisotne v Sloveniji, vendar je njihov pojav pričakovati v prihodnjem obdobju ali pa se že pojavljajo v majhnem številu oziroma na omejenem območju in jih je z ustreznimi ukrepi še mogoče odstraniti. Brez ukrepanja se bodo te vrste razširile. Nekatere takšne vrste v Sloveniji gojimo kot kulturne rastline, po Evropi pa se kažejo za podivjane in agresivne: goji (Lycium barbarum), črnoplodna (Aronia melanocarpa) in vijoličnoplodna aronija(Aronia prunifolia), vzhodna jastrebina (Galega orientalis), kitajski (Miscanthus sinensis) in orjaški miskant (Miscanthus giganteus) ter navadna pavlovnija (Paulownia tomentosa). 

Poudariti je potrebno, da je preprečevanje vnosa in dovolj hitro ukrepanje v začetnih fazah širjenja ključno za zmanjšanje negativnih učinkov invazivnih tujerodnih rastlin na biotsko raznovrstnost, gospodarstvo ter zdravje ljudi in živali! 

Na naslednji spletni strani se nahaja še spletna verzija brošure: https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/240-invazivne-rastline-in-kmetijstvo-1?highlight=WyJpbnZheml2bmUiXQ== 
Na tej povezavi pa so dostopni še 360-stopinjski posnetki rastlin: https://www.youtube.com/watch?v=jgQ8_XILbBA&list=UURsaEjCeKkZ5Hso5FaPuonA in kviz na temo invazivnih rastlin: http://support.izstop.si/mkgp/index.html 

Izvode brošur imamo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še na zalogi in jih lahko dobite osebno na sedežu MKGP, na Dunajski 22 v Ljubljani.