Logo MojaObčina.si
JUTRI
19°C
5°C
SOB.
24°C
6°C
Oceni objavo

Iz tretjega »štuka« na kmečko dvorišče

Greta je skupaj z možem kmetijo Župnek spremenila v zanimivo učno kmetijo, na kateri ob kopici živali še posebej uživajo otroci
Od vseh turističnih kmetij, ki jim imamo v občini, je kmetija Župnek najbližja centru Vojnika, hkrati pa tako zelo skrita, da jo je težko opaziti. Večina od nas se vsak dan vozi skorajda mimo nje, pa tega sploh ne opazi. Da se v na videz precej povsem običajni kmetiji veliko dogaja, včasih naznanijo baloni ob glavni cesti Vojnik–Celje. Kmetija je namreč pravcati kameleon – še ko se pripelješ na njihovo dovozno cesto, si ne predstavljaš, kje bi lahko imeli tako veliko živali. Ko pa mimo kmečke hiše zaviješ na dvorišče, se ti odpre povsem nov svet ...

»Bi radi videli zajčke? Mlade imamo,« kmalu povabi Miha, najmlajši član sedemčlanske družine. »Bi pogledali še naše konje? Pa piščančka imamo. Enega. To morate slikati!« zagreto nadaljuje. Mamica Greta navdušenca poskuša malce umiriti, ko pa vidi, da je njegovo navdušenje padlo na plodna tla, se le nasmehne in tudi sama pritegne. »Živalce k nam prihajajo kar po nekem naključju. Prvega konja sva pripeljala domov le zato, da sva ga rešila smrti. Pa nisva imela pojma o vzreji konjev. Zajčka pravzaprav sploh nismo sami kupili. Dobili smo ga od enih iz bloka, ki so ugotovili, da je odraslega zajčka težko imeti v stanovanju. Tudi mini ovc nismo kupili, ljudje so jih oddali. No, pa še kaj doniranega bi se našlo,« nadaljuje. »Saj te včasih tudi kaj razjezijo, a ko jih pogledam, kako so lepe, slaba volja mine.«

V njihovi veliki ogradi skorajda ni živali, ki je ne bi našli. Race, ovce, golobi … Vse razen kozic. Včasih so imeli tudi te. »Radi smo jih imeli in bi jih zagotovo imeli še danes, če ne bi žal dobila alergije na kozjo dlako,« pojasni izjemo.

Vseeno so kozice posreden razlog, da se je Greta odločila za ureditev učne kmetije. »Najstarejša hči je kot malčica imela vse možne bolezni na 'itis' (npr. bronhitis). Pa smo dejali, kaj če bi poskusili odpornost nadgraditi s kozjim mlekom. Iz ene, dveh smo počasi prešli na celo čredico. Vmes je vedno v meni tlela ideja, kaj bi s kmetijo še lahko naredili. Ko so hčerke hodile v vrtec, so njihove skupine prihajale k nam na obisk. Takrat se je pojavila ideja o kakšnem turizmu na kmetiji. A takrat nisem vedela, na koga bi se obrnila, da bi mi pri tem administrativno pomagal. Nato sem srečala Mojco Krivec in Vesno Mihelič, ki sta mi zelo pomagali. Končno smo pred šestimi leti kmetijo tudi uradno registrirali.«

 

»Agrarna domiselnost«

Zdaj na svoji kmetiji družinam, skupinam otrok in drugim ponujajo različne programe – od zgolj ogleda kmetije, oddaje prostora za piknike do dodelanih programov ali organizacij rojstnih dni. Vsak prvi teden v juliju pripravijo tudi tabor za otroke. Vsako leto je drugače tematsko obarvan; lani je bil zgodovinski (spoznavali so zgodovino Vojnika), letos bo bolj umetniški. Tematske delavnice Greta domiselno pripravi glede na letni čas in sestavine, ki so tisti čas prisotne v naravi. »Kadar je več otrok, mi pri izvedbi pomagajo dekleta Ana Lucija, Tjaša in Gloria, saj sem kar dober delodajalec,« opiše. Če pa načrte za zabavo na prostem prekriža slabo vreme, zna Greta iz bale sena narediti odličen tobogan.

Poleg prijaznosti je namreč sinonim za kmetijo tudi domiselnost. Greta se je že kot mlada mamica izkazala za nadvse iznajdljivo. Ker je bilo s čredo koz precej dela, je kar v hlev postavila stajico in vanjo dala malčke. Jasno, da se niso niti malo dolgočasili. Kadar je bilo delo na njivi, pa je stajico prestavila ob kakšno prijetno senco ob njivi. Morda njena »agrarna domiselnost« ne bi bila nič posebnega, če bi Greta tudi sama odraščala na kmetiji. »Prihajam iz bloka, natančneje iz tretjega ›štuka‹, od živalic pa sem imela le papagaja in mini psa. Ko sem odhajala sem, me je oče dvakrat vprašal, če se zavedam, kam grem. Pri možu so imeli bike, krave in prašiče, moram priznati, sem se res kar malce bala. Ampak tega ne bi nikoli več zamenjala za življenje v mestu.«

Kot še dodaja Greta, zgolj z učno kmetijo sicer ne moreš preživeti. »Gre bolj za delo v prostem času, kar pomeni, da moraš imeti veliko veselje do njega. Lahko pa bi vsi imeli kaj več od takšnih kmetij, če bi se znali bolj povezovati. Z dobro kombinacijo bi obiskovalcem Vojnika lahko veliko ponudili. Primer: v Sorževem mlinu bi si ogledali mlin, nato bi se ustavili pri nas, na kosilo pa bi na primer odšli na kmetijo Slemenšek. Vmes bi si lahko pogledali še druge znamenitosti kraja in se šele proti večeru polni lepih vtisov vrnili domov.« Ideja, ki bi jo bilo dobro »zagrabiti«, kajne.

 

Rozmari Petek

Foto: Rozmari Petek

Oglejte si tudi