Tomo Videnšek je bil prej zaposlen v celjskem podjetju Libela, leta 1990 pa se je odločil stopiti na samostojno pot. Ukvarjal se je z motorji, zanimali so ga tudi avtomobili. 1. septembra 1990 je dejavnost začel doma v Globočah, leta 1992 je dejavnost preselil v Vojnik, v tistem letu je zaposlil tudi prvega zaposlenega, ki je z njim še danes. V računovodstvu je 31 let z njim tudi njegova žena. V podjetju ima osem zaposlenih, ki so razdeljeni med vojniško in konjiško enoto. So strokovni in zanesljivi ter pripravljeni pomagati. V času povečanega obsega dela, ko je sezona menjave gum, priskočijo na pomoč tudi študentje. Pri Avtovidu se kalijo tudi dijaki, ki opravljajo prakso. Tomo je ponosen, da se je pri njih kalila tudi ena izmed redkih mladih avtomehaničark.

Nadgradnja ponudbe in ohranjanje kakovosti dela

V prihodnosti si Videnšek želi ohranjati in nadgrajevati ponudbo za kraj, mogoče odpreti še kakšno enoto. Občanom je hvaležen za zaupanje, kar želi ohranjati še naprej. Vsakdo ve, da lahko zavije k Avtovidu, ko nekaj potrebuje njegov avtomobil. Podjetje je trenutno v procesu tranzicije, ko bodo vodenje počasi prevzele mlajše generacije z novo in svežo energijo.

Podjetnik z dobro organizacijo časa

Tomo je med drugim leta 2002 prejel županovo priznanje kot mlad in uspešen podjetnik, leta 2004 pa bronasti vojniški grb za kulturno udejstvovanje in razvoj podjetniške dejavnosti. Želja po adrenalinu ga spremlja že od nekdaj. Kot mlajši ga je iskal v hitrosti motorja, še danes pa se ponj kot alpinist vzpenja na različne vrhove, najraje raziskuje Ande v Peruju. Med drugim je osvojil znamenito goro Paramount, kot mulec, kot se je sam poimenoval, pa se je povzpel tudi na Matterhorn. Delovanje podjetja in alpinistična potovanja usklajuje tudi z druženjem z vnuki, delom na domači kmetiji, z ženo obdelujeta in pridelujeta vino na več kot tisoč trsih. Igra pri Štajerskih rogistih,  s kitaro pa ga lahko slišimo pri vojniških Feferonih.

Tekst: Klara Podergajs

Foto: osebni arhiv