»No, to je gepl. Naredil ga je moj oče, ko je bil star 15 let. Prav dobro se še spomnim, kako je deloval. Zdaj je njegovo delo zamenjal traktor. Pač, tu ga še imam. Prodam ga, če ga kdo kupi. Če bo kdo kupil kar celo našo staro domačijo, ga bo pa lahko imel za 'ringlšpil',« nenavadno kmečko napravo, ki je s pomočjo vprežene živine poganjala najrazličnejše reči, kot je mlatilnica, slamoreznica in podobno, opisuje Franc Tilinger iz vasi Črešnjevec nad Vojniku. Sam je že skoraj pozabil, da to reč sploh še ima na stari, zapuščeni domačiji, njegov nekdanji sosed Martin Preložnik pa vedno, ko se pelje mimo, nostalgično pogleduje nanj. Tudi sam se natančno spomni, kako je ta naprava delovala. Pogled na stara orodja in naprave ga spomni na otroštvo. Na dneve, ko sicer v očeh sedanjega potrošnika niso bili rožnati, sam pa na te čase hrani izključno lepe spomine. »Samo pomislite, kako so včasih kmečki ljudje imel prav vse 'poštimano'. Že pri nas je bila številčna družina, še kak stric zraven, a je pri hiši bilo v vsakem letnem času dovolj hrane, čeprav so kupovali zgolj sol, vse ostalo so pridelali doma in ustrezno shranili brez uporabe hladilnikov,« poudari Preložnik.

Kot dodaja, je tako lepo pogledati ta stari gepl, saj naprave skoraj nikjer več ni najti. Sploh ne takšne, ki bi, če bi vanjo vpregli živino, še celo delovala. Žal mu je, da gepl sedaj zgolj sameva. Niti ni edini. Sameva tudi kakšnih 130 let stara preša v kleti stare hiše Tilingerjevih. Pa še kaj bi se našlo. Navsezadnje sameva cela vas Kladnart, v kateri je Preložnik odraščal, saj premore vsega štiri hiše in tri prebivalce. A to je že nova zgodba.

»Vesel sem, da je napravo zdaj vsaj kdo zabeležil, da ne utone popolnima v pozabo. Otroke bi morali danes bolj seznanjati s stvarmi, ki so krojile našo preteklost. Nekaj časa nazaj so se na moji domačiji ustavili otroci iz vrtca in veliko stvari sploh niso poznali. Eden me je celo vprašal, zakaj nimam vijoličastih krav,« opiše Preložnik. Še malo in ljudje, celo kmetje, ne bodo več vedeli niti tega, kaj je puhalnik za seno, saj jih večina seno zdaj le še balira. Živina Franca Tilingerja ima to srečo, da še ve, kaj je sočno seno. Čili 81-letnik vsak dan poskrbi še za svojo živino, ji postelje z listjem, nagrabljenim iz bližnjega gozda, mačkam, ki mu sledijo kot antene, pa postreže z litri toplega, ravno namolzenega mleka. Nostalgična idila, ki izumira pred našimi očmi, še doda Preložnik.

Tekst in foto: Rozmari Petek